Pogled v svet

Učite se kljub staranju

Učenje novih tehnik na delovnem mestu, na primer z računalniki in komunikacijskimi sistemi, je lahko za nekatere starejše delavce stresno, poroča časopis Toronto Star. Ann Eby, specialistka za zaposlitvene usmeritve, pravi, da je problem pogostejše stvar tega, kako se ljudje učijo, ne pa, kaj se učijo. »S staranjem,« pojasnjuje Julia Kennedy, predsednica Urjenja aksioma in razvoja, »se naši nevralni procesi upočasnijo, možgani pa ostajajo zdravi.« Kennedyjeva opaža, da se otroci spretno učijo s ponavljanjem, ne da bi posvečali posebno pozornost pomenu, »odrasli [pa] morajo najti povezave med tem, kar že vedo (življenjske izkušnje), in tem, kar se pravkar učijo«. Starejši delavci morda potrebujejo več časa, da se naučijo zahtevnih nalog, še vedno pa so se sposobni učiti. Kennedyjeva ponuja tele predloge starejšim delavcem, ki si prizadevajo učiti se novih in težavnih nalog: če je mogoče, si načrtujte učenje zjutraj, skušajte raje obvladati zamisel, ne pa vsake podrobnosti, in se ogibajte primerjanja z drugimi.

Novi podatki glede svetovne zaloge nafte

»Ameriški geološki urad [USGS] je po petletni študiji zvišal prvotno oceno svetovnih zalog surove nafte za 20 odstotkov, na vsega skupaj 649 milijard sodov,« poroča revija Scientific American. »Kaj smo storili? Pogledali smo v prihodnost in predvideli, koliko [nafte] se bo še odkrilo v naslednjih 30 letih,« pravi Suzanne Weedman, koordinatorka USGS World Petroleum Assessment 2000. K svetovni oskrbi z nafto je poleg na novo odkritih zalog pristavil svoje napredek v vrtalni tehniki, tako da naftne družbe »iz sedanjih naftnih polj izčrpajo več nafte«, piše v reviji.

Vsakdanja oblačila – manj delovne vneme?

Vsedržavna raziskava v Avstraliji je odkrila prepričanje nekaterih pisarniških delavcev, da vsakdanja oblačila na delovnem mestu vodijo k lenobi, poroča The Sunday Telegraph. Skoraj 42 odstotkov tistih, ki delajo pri avstralskih družbah za informacijsko tehniko, se zdaj vedno vsakdanje oblači, 40 odstotkov avstralskih družb pa ima »vsakdanje petke«, ko se lahko uslužbenci oblečejo vsakdanje, če to želijo. Čeprav so vsakdanja oblačila na delu med delavci vse bolj priljubljena, pa je 17 odstotkov vprašanih šefov menilo, da takšna oblačila vplivajo na učinkovitost zaposlenih. Ta ocena se domala ujema z mnenjem samih delavcev, med katerimi 21 odstotkov žensk in 18 odstotkov moških meni, da vsakdanje oblačilo negativno vpliva na proizvodnjo.

Škoda zaradi poplav v Mozambiku

V Mozambiku je prav v tem mesecu pred enim letom zaradi poplavnih voda ostalo več kot pol milijona ljudi brez doma, uničena je bila približno tretjina pridelka koruze v deželi, utonilo pa je več kot 20.000 glav živine. Medtem ko se je država po tej poplavi (za katero pravijo, da je bila najhujša od izpred 1948. leta) obnavljala, so mnogi spraševali, kako in zakaj se je to zgodilo. V časopisu African Wildlife je pisalo, da je urbani razvoj, obdelovanje travnikov in prekomerna paša v sosednjih državah, ki so od Mozambika po toku rek navzgor, uničilo naravno sposobnost travnikov in močvirij v državi, da vpijejo poplavne vode. Zaradi močnega deževja zbrana voda tako sčasoma postane pobesneli hudournik. David Lindley, koordinator Projekta južnoafriških močvirij, pravi: »Ljudje so v svoji neskončni objestnosti in pomanjkanju predvidevanja posegli v nepoškodovano okolje naših mokrišč in se vmešali v dinamiko naših rek.«

Krave in toplogredni plin

Metan je plin, za katerega pravijo, da je 20-krat močnejši povzročitelj globalnega segrevanja od ogljikovega dioksida. Menijo, da približno dve milijardi goved, ovac in koz po svetu vsako leto proizvede 100 milijonov ton metana. Glede na The Canberra Times živina v Avstraliji proizvede 13 odstotkov emitiranih toplogrednih plinov, za Novo Zelandijo pa se ocene gibljejo okoli 46 odstotkov. Mikroorganizmi v  želodcih prežvekovalcev razkrojijo krmo, pri tem pa nastane metan, ki se sprosti skozi usta živali. Da bi zmanjšali prispevek živali h globalnemu segrevanju, znanstveniki sedaj preskušajo različne načine, kako povečati proizvodnjo mleka na glavo živine, medtem pa obenem znižati metan, ki ga ustvarijo živali.

Razkrit mit glede kajenja

»Trditev ekonomije, da so kadilci zaradi zgodnje umrljivosti manjše breme za sistem zdravstvenega varstva kakor drugi, je zmotna,« poroča kanadski časopis Globe and Mail. Nizozemski raziskovalci, ki so preučili zdravstveno stanje kakih 13.000 Nizozemcev in Američanov, so odkrili, da so nekadilci manj časa odsotni z dela zaradi bolezni kakor kadilci. Dr. Wilma Nusselder z oddelka za javno zdravje na rotterdamski Erazmovi univerzi piše: »Zatrtje kajenja ne bo le podaljšalo življenja in tako zvišalo leta brez bolezenskih težav, temveč bo tudi skrajšalo obdobje nezmožnosti za delo.« Glede na Globe »je na svetu približno 1,15 milijarde kadilcev, ena tretjina odraslega svetovnega prebivalstva. Približno 943 milijonov teh kadilcev živi v državah v razvoju.«

Spolno prenosljive bolezni in otroci

»Komaj 11 let stare otroke zdravijo zaradi spolno prenosljivih bolezni,« poroča londonski The Times. V nekem angleškem mestu je dvakratno državno povprečje gonoreje in vsaka osma najstnica ima klamidijo. Pogostnost okužbe s klamidijo se je v Angliji od leta 1995 skoraj podvojila in se je samo v preteklem letu med najstnicami zvišala za eno petino. Gonoreja se je v petih letih po vsej državi razširila za 56 odstotkov in to pretežno med najstniki.

Rabiti glavo

Mravlja matica vrste Blepharidatta conops, ki je doma v brazilski savani, ima veliko plosko okroglo glavo. Glede na brazilsko izdajo National Geographica te mravlje rabijo ta nenavadni privesek, da z njim zaprejo vhod v prostor, kjer so jajčeca, ličinke in bube, ter jih tako zavarujejo pred možnimi plenilci. Stene prostora, v katerem je matica, so narejene iz delov žuželčjih teles, ki so jih zbrale mravlje delavke. Te najprej iz teh teles izpraznijo telesne tekočine in previdno odstranijo mišice, nato pa iz ogrodij zgradijo ograjen prostor okoli mravlje matice in pri tem pustijo odprtino, ki je velika ravno za njeno glavo. Mravlje delavke lahko pridejo v ta posebni prostor tako, da po glavi matice odtrkajo neke vrste geslo.

Tatovi električne energije

Javna storitvena podjetja po Združenih državah začenjajo strogo preverjati rastoči problem – krajo elektrike. Pred leti je bila električna energija očitno prepoceni, da bi se jo kradlo, je opazil The Wall Street Journal, toda njena cena se je v zadnjih letih dvignila, zaradi česar je tudi kraja električne energije bolj običajna. Detroit Edison Company na primer ocenjuje, da je imela leta 1999 za 40 milijonov USD škode zaradi tatov električne energije. Ti se pogosto ne zavedajo nevarnosti in kradejo elektriko tudi s povsem nezaščitenim orodjem, na primer z avtomobilskimi vlečnimi kabli, hišnimi električnimi podaljški in bakrenimi pipami. Drugi kopljejo pod zemljo, da bi si napravili odcep pod zemljo zakopanih visokonapetostnih vodov iz elektrarne.

Niti pogrešan?

V nekem stanovanju v Helsinkih na Finskem so pred nedavnim našli posušene ostanke nekega moškega. Vzdrževalec, ki je prišel v zgradbo, da bi namestil požarni alarm, je pred vrati stanovanja zapazil velik kup pošte in zaznal smrad. Policija, ki se je odzvala na klic vzdrževalca, je odkrila 55-letnega upokojenca, ki je tam živel sam in je bil mrtev že več kot šest let. V časopisu Helsingin Sanomat so poročali, da mu je družba socialnega zavarovanja ves ta čas izplačevala pokojnino, socialna služba mu je plačevala najemnino, nihče od njih pa ga ni obiskal. Tudi njegovi odrasli otroci, ki živijo na področju prestolnice, ga niso pogrešali. »Težko si je zamisliti, da človek živi šest let sredi človeške družbe – ne na nekem zapuščenem otoku, temveč v mestni družbeni skupnosti – pa ga nihče ne pogreša dovolj, da bi se vprašal, kam je ta človek odšel oziroma kaj se mu je zgodilo,« je zapisala ga. Aulikki Kananoja, direktorica ministrstva za socialne storitve v Helsinkih.