Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Biblija – verodostojna zgodovina?

Biblija – verodostojna zgodovina?

Biblija – verodostojna zgodovina?

OBSOJALI so vladarje. Karali so duhovnike. Grajali so navadne ljudi zaradi njihove hudobnosti. Niti o svojih lastnih napakah in grehih niso molčali. Bili so zasledovani in preganjani, nekatere med njimi pa so zato, ker so govorili in pisali resnico, celo umorili. Kdo so bili ti? Biblijski preroki, mnogi med njimi so tudi napisali del Svetega pisma. (Matevž 23:35–37)

Page Smith v svoji knjigi The Historian and History piše: »[Hebrejci] so bili neusmiljeni tako do svojih junakov kot do hudodelcev, tako do sebe kot do nasprotnikov, pisali so namreč pod budnim očesom Boga in tako s prikrojevanjem resnice niso imeli kaj pridobiti, lahko pa so veliko izgubili.« Smith je tudi napisal, da »so ob utrudljivih kronologijah vojskujočih se kraljev Sirije in Egipta poročila o stiskah in zmagah Božjega izvoljenega ljudstva [. . .] privlačna zgodba. Hebrejski kronisti so odkrili enega od najbolj bistvenih elementov pisanja zgodovine – da v njej nastopajo resnični ljudje z vsemi svojimi napakami in pomanjkljivostmi.«

Biblijski pisci so bili točni tudi v podrobnostih. Pisec Werner Keller je po tem, ko je Biblijo analiziral v luči zgodovine in arheologije, v uvodu svoje knjige The Bible as History dejal: »Glede na poplavljajočo množico verodostojnih in dobro potrjenih dokazov, ki so sedaj na voljo [. . .], mi v mislih vedno znova odmeva tale stavek: ‚Biblija ima vendarle prav!‘«

Dinamična zgodovina s pomembnim poukom

Biblijski pisci so bili večinoma navadni ljudje – kmetje, pastirji, ribiči. Vendar je to, kar so v obdobju kakih 1600 let zapisali, vplivalo na več ljudi kakor katero koli drugo besedilo, staro ali sodobno. Poleg tega so njihovo pisanje napadali z vseh koncev, a zaman. (Izaija 40:8; 1. Petrov 1:25) Danes se lahko Biblijo v celoti ali deloma bere v približno 2200 jezikih, kar je veliko več kakor katero koli drugo knjigo! Zakaj je Biblija tako drugačna? Na to pomagajo odgovoriti naslednje reference:

»Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17)

»Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje.« (Rimljanom 15:4)

»To vse pa se jim je zgodilo [Izraelcem] kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam [kristjanom], na katere so prišli konci vekov.« (1. Korinčanom 10:11)

Da, Biblija je od Boga navdihnjeno in ohranjeno poročilo o resničnih ljudeh – nekateri so bili Bogu po volji, drugi ne. Kot taka je povzdignjena nad vse druge knjige. Še zdaleč ni analitično naštevanje tega, kaj je treba delati in česa se ne sme, oziroma zbirka ljubkih zgodbic za zabavo otrok. Bog je sicer res uporabil človeške pisce, toda to vrednost Biblije samo še zvečuje in ji daje topel pridih, ki bralcem iz roda v rod seže v srce. Arheolog William Albright je dejal: »Globok moralni in duhovni uvid Biblije, ki je Božje edinstveno razodetje ljudem po človeški izkušnji, je danes prav tako resničen, kakor je bil pred dvema oziroma tremi tisočletji.«

Da bi ponazorili ustreznost Biblije za vsak čas, se vrnimo na sam začetek človeške zgodovine, kamor nas lahko popelje samo Biblija, in pretehtajmo, kaj ključnega se med drugim lahko naučimo iz Prve Mojzesove knjige.

Času ustrezen pouk iz stare pripovedi

Prva Mojzesova knjiga med drugim odkriva začetek človeške družine – vse od imen naprej. Glede tega nobeno drugo zgodovinsko delo ni tako določno. ‚Toda kakšne koristi imamo danes od tega, če poznamo naše prvotne prednike?‘ boste morda vprašali. Izredno veliko, saj se ob tem odkrije, da vsi ljudje – ne glede na barvo, pleme ali narod – izhajamo iz istih staršev, s tem pa Prva Mojzesova knjiga odpravlja vsakršno podlago za rasizem. (Dejanja 17:26)

Prva Mojzesova knjiga daje tudi vodstvo glede moralnosti. Poroča o Sodomi, Gomori in sosednjih mestih, ki jih je Bog uničil zaradi velike spolne izprijenosti njihovih prebivalcev. (1. Mojzesova 18:20–19:29) V 7. vrstici biblijske knjige Judov list piše: »Sodoma in Gomora in mesta okoli njiju, ki so [. . .] nečistovala in hodila za drugim mesom, so postavljena za [svarilni, NW] zgled.« (Poudarili mi.) Prebivalci Sodome in Gomore niso od Boga dobili nobenih moralnih zakonov, še vseeno pa so kakor vsi ljudje tudi oni imeli od Boga dano vest. Zato jih je Bog lahko upravičeno imel za odgovorne za njihova dela. (Rimljanom 1:26, 27; 2:14, 15) Podobno bo tudi danes Bog štel vse ljudi za odgovorne za njihova dejanja, pa naj njegovo Besedo, Sveto pismo, sprejemajo ali ne. (2. Tesaloničanom 1:8, 9)

S poukom iz zgodovine v preživetje

Relief na Titovem slavoloku v Rimu upodablja rimske vojake, ki odnašajo svete posode iz templja v Jeruzalemu, po tem ko so to mesto leta 70 n. š. razrušili. Ubitih je bilo več kot milijon Judov. Vendar pa so poslušni kristjani preživeli po zaslugi Jezusovega vnaprejšnjega opozorila: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto. Zakaj ti dnevi bodo dnevi maščevanja.« (Lukež 21:20–22)

Stiska Jeruzalema še zdaleč ni samo stara zgodovina, nakazovala je namreč vidike večje stiske, ki bo kmalu zajela ves svet. Toda spet bodo nekateri preživeli. Ti so opisani kot »velika množica [. . .] iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«. Oni »prihajajo iz stiske velike« zaradi svoje vere v Jezusovo prelito kri, vere, ki trdno temelji na biblijski zgodovini in preroškosti. (Razodetje 7:9, 14)

Zgodovina, ki se ne bo nikoli ponovila

Danes živimo v času vlade anglo-ameriške svetovne sile, zadnje v biblijskem prerokovanju. Glede na vzorec iz zgodovine bi se morala tudi ta svetovna sila, kakor vse druge pred njo, končati. Toda kako? Biblija pravi, da bo konec te sile res edinstven. Besede iz Daniela 2:44, ki so vnaprej merile na leto 1914 n. š., o vladajočih političnih silah oziroma ‚kraljestvih‘ pravijo naslednje: »V dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.«

Da, Božje kraljestvo, njegova nebeška vlada pod vodstvom Kristusa Jezusa, bo izbrisala vsako sled zatiralskega človeškega vladanja, in sicer v harmagedonu, vrhuncu prej omenjene ‚velike stiske‘. Potem se to Kraljestvo »ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu«, kar pomeni, da nikoli ne bo strmoglavljeno oziroma z volitvami odstavljeno. Njegova oblast bo segala »do mej zemlje«. (Psalm 72:8)

Končno se bo krut krog vladanja krive religije, zatiralske politike in pohlepne trgovine prenehal. Psalm 72:7 obljublja: »Pravični bode v cvetu ob času njegovem, in mirú bo obilost, dokler ne izgine luna.« Planet bo prežemala Božja vzvišena lastnost ljubezen, ne pa sebičnost in ponos. (1. Janezov 4:8) Jezus je rekel: ‚Ljubite se med seboj.‘ Zgodovinar Will Durant je glede tega dejal: »Moj končni pouk iz zgodovine je enak kakor Jezusov. [. . .] Ljubezen je najbolj praktična stvar na svetu.«

Bog je iz ljubezni do ljudi po navdihnjenju dal napisati Biblijo. Samo ta resnično razjasnjuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Prosimo, sprejmite njeno sporočilo, ki omogoča življenje, tako da vsaj nekaj časa namenite temu, da jo preučujete. Jehovove priče zaradi tega in iz poslušnosti Jezusovi zapovedi govorijo o ‚evangeliju [dobri novici, NW] kraljestva‘ s svojimi bližnjimi. Ta dobra novica bo kmalu več kakor prerokba. Postala bo živa zgodovina. (Matevž 24:14)

[Poudarjeno besedilo na strani 9]

»Biblija ima vendarle prav!« (WERNER KELLER)

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

»Globok moralni in duhovni uvid Biblije [. . .] je danes prav tako resničen, kakor je bil pred dvema oziroma tremi tisočletji.« (WILLIAM ALBRIGHT, ARHEOLOG)

[Slike na strani 9]

Moabski kamen: Na njem je verzija kralja Meša o spopadu med Moabom in Izraelom (2. kraljev 3:4–27), imena različnih biblijskih krajev in Božje ime v starih hebrejskih črkah.

[Vir slike]

Musée du Louvre, Paris.

Srebrn denarij: Kopija s podobo in napisom cesarja Tiberija. (Marko 12:15–17)

Nabonidova kronika: Klinopisna plošča, ki potrjuje Cirovo nenadno osvojitev Babilona. (Daniel, 5. poglavje)

[Vir slike]

Photograph taken by courtesy of the British Museum.

Kamnita plošča: Na njej je ime Poncija Pilata v latinščini.

[Vir slike]

Photograph © Israel Museum, Jerusalem; courtesy of Israel Antiquities Authority.

Mrtvomorski zvitki v ozadju: S preučevanjem Izaijevega besedila se je dokazalo, da je ta knjiga v obdobju 1000 let, ko so jo ročno prepisovali, ostala skoraj nespremenjena.

[Vir slike]

Shrine of the Book, Israel Museum, Jerusalem.

[Slike na strani 10]

Relief na Titovem slavoloku potrjuje razrušenje Jeruzalema leta 70 n. š.

[Vir slike]

Soprintendenza Archeologica di Roma