Drevo, ki vas bo ustavilo na poti

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ EKVADORJA

SREDI decembra na ekvadorske obmorske planjave še ni padel sezonski dež. Prah je prekril valovite griče in vegetacija je bila brez leska. Skupina potnikov je potovala po glavni cesti proti zahodu k Tihemu oceanu, nad njihovimi glavami pa se je zbirala strnjena siva gmota oblakov, zaradi katere je bil dan bolj kot ne mračen. Nenadoma so zagledali drevo, ki je stalo ob cesti. Ustavili so avto. Kakšno drevo so videli?

Tabebujo v polnem razcvetu! Tišino, ki je nastala, je pretrgal vzklik: »Kako lepo! Ali ste kdaj videli tako živo barvo? Videl sem že mnogo cvetočih dreves z rožnatimi, škrlatnimi, rdečimi ali oranžnimi cvetovi, toda tale jih v bleščečem sijaju vse prekaša!«

Občudovali so zlato lepoto drevesa, potem pa so se le odpravili naprej. Niso vedeli, da je bil to šele začetek. Po cesti malo naprej so prišli do druge tabebuje, vse v cvetju, zatem pa še do tretje. Videti je bilo, kakor da griče prekriva kipenje zlatega sonca! To je bilo vsakoletno obdobje tabebuje, čas, ko pusti gozdovi oživijo v razcvetu barv.

Toda lepota tega cvetočega drevesa ni omejena le na eno deželo. Pravzaprav je to drevo doma v mnogih delih Južne in Srednje Amerike. Znano je tudi po drugih imenih, na primer aragvanaj, gvajakanski amarilo, zlata trobenta in trobentno drevo, kar kaže na njegove zlate trobentaste cvetove. Znanstveno ime zanj je Tabebuia chrysantha.

Tabebuja ima tudi nežnovlaknat les, iz katerega že mnogo let izdelujejo pohištvo visoke kakovosti. Zaradi tega je teh dreves vse manj in v nekaterih državah so ga morali zakonsko zaščititi. Tako lahko domačini in obiskovalci med njegovim razcvetom še naprej uživajo v edinstveni lepoti, četudi traja le nekaj dni in le enkrat letno.

Nedvomno je tabebuja živi poklon največjemu umetniku – našemu Velikemu stvarniku, arhitektu te čudovite zemlje, na kateri živimo.