Kaj je intersticijski cistitis?

CISTITIS je preprosto rečeno vnetje sečnega mehurja. Pri ženskah je pogostejši kakor pri moških. Toda obstaja veliko oblik cistitisa z različnimi vzroki.

Kakšni so nekateri običajni simptomi? Človek mora zelo pogosto urinirati, ob tem pa ima dizurijo, težave pri uriniranju, na primer močno pekočo bolečino. Kako pa je s kroničnim intersticijskim cistitisom (IC)? V čem je drugačen? *

Dr. Susan Keay, strokovnjakinja na tem področju, priznava: »IC je zelo težko diagnosticirati, še težje pa ga je zdraviti.« Dodaja, da ta bolezen »lahko pomeni leta in leta trpljenja. IC je zelo boleč, dolgotrajen problem, ki človeku spremeni življenjski slog in se lahko vleče desetletja.« Žal mnogi zdravniki dolgo časa niso priznavali te bolezni in je pomenila le bolnikovo domišljanje. Toda, kakor pravi neki zdravnik, »pogosto je priznavanje bolnikovih simptomov z diagnosticiranjem IC terapevtsko«.

V nekem poročilu piše, da je v Združenih državah več kot 700.000 ljudi z IC, »kar je za 50 odstotkov več od prejšnjega poročila«. Zdaj se razume, da imajo nekateri moški, ki so jim morda diagnosticirali težave s prostato, v bistvu IC. Bolezen seveda posredno prizadene mnogo ljudi, še posebej bližnje sorodnike in druge, ki živijo s tem bolnikom, čigar bolečine skoraj ne prenehajo. Očitno bolezen zmanjša bolnikovo učinkovitost tako doma kakor na delovnem mestu. Pravzaprav morajo mnogi pustiti službo. Tudi spolni odnosi so lahko za bolnika zelo boleči.

Za to bolezen doslej še ni zdravila, zato so vsa prizadevanja zdravnikov usmerjena v zmanjšanje bolečih simptomov. Katera zdravljenja med drugim poznamo?

 Pomoč, ne pa zdravilo

Temeljno zdravljenje, ki ga je priporočal dr. Grannum R. Sant s Tuftske univerzitetne medicinske šole v Medicinskem središču v New Englandu, je z antihistaminiki, tricikličnimi antidepresivi ali pentozan polisulfati, ki se jemljejo oralno. *

Nekateri zdravniki priporočajo hidrodistenzijo, ki je opisana v prejšnjem članku. Vsako zdravljenje lahko ublaži bolečine za nekaj mesecev, morda tudi za eno leto. Potem je tu še intravezikalna (v mehurju) terapija z dimetil sulfoksidom (DMSO). DMSO, ki ga je odobrila ameriška Uprava za zdravila in hrano, lahko blaži simptome tudi do dve leti. Toda urolog dr. Kenneth Peters ima glede tega zdravljenja zadržke, saj lahko sproži nastajanje močnih krvnih strdkov in druge težave.

Dr. Peters je v nedavnih poskusnih študijah zdravil tudi z intravezikalnim bacilom Calmette – Guerin (BCG). »BCG je oslabil tuberkulozno bakterijo,« piše. Videti je, da deluje tako, da ojača imunski sistem. Preverjen poskus je pokazal 60-odstotni klinični odziv na to zdravljenje. Napredek pri bolnikih so spremljali še več kot dve leti. Rezultat? Dr. Peters pravi, da ima 90 odstotkov tistih, ki so se odzvali na zdravljenje, »še naprej opazne klinične izboljšave tako glede bolečine kakor glede pogostosti simptomov«.

Nekateri bolniki si lajšajo bolečino z zdravilom elmiron. Po besedah dr. Raymonda Hurma to zdravilo »pravzaprav pomaga znova zapolniti oblogo mehurja«. Potreben je čas, toda kakor je dejala neka bolnica, ‚z elmironom laže živim z obolelim mehurjem‘.

Drugo zdravljenje, ki je še v poskusni rabi, je zdravljenje s cystistatom oziroma hialuronsko kislino. »To zdravilo se vnese neposredno v mehur, delovalo pa naj bi tako, da nadomesti poškodovano GAG [glukozaminoglikansko] oblogo mehurja. [. . .] Zdaj [1998.] so v Združenih državah začeli klinične poskuse. Učinkovitost za zdaj še ni znana.« Njegovo uporabo so v Evropi odobrili, v Združenih državah pa še ne.

Beth Getz, diplomirana medicinska sestra in voditeljica skupine za pomoč pacientom z IC, je napisala: »Včasih se bolniki obotavljajo vprašati zdravnika glede alternativnega zdravljenja [. . .], ker mislijo, da bi to morda namigovalo, da tradicionalno zdravljenje, ki ga prejemajo, ni zadostno. Danes večina urologov, ki zdravi bolnike z IC, verjame v mnogovrstne pristope, tudi alternativno zdravljenje, kakor dolgo bolnik s takim zdravljenjem ne tvega.«

Drugačen pa je pristop k tistim, ki imajo kronično bolečino v medenici – zdravijo jih na kliniki za zdravljenje bolečine. K zdravljenju lahko spadajo transkutana električna stimulacija živcev, opisana v prejšnjem članku, blokade živcev, akupunktura, psihično svetovanje in programi funkcionalne obnove.

Dr. Peters, ki smo ga navedli že prej, je za Prebudite se! spregovoril o problemih bolnikov, ki morajo urinirati 40- ali 50-krat dnevno. Priporočal je križni spodbujevalec živcev, ki  lahko zmanjša pogostnost odhajanja na stranišče na kakih šestkrat dnevno. Da bi bolnik uporabil InterStim Therapy system, kot napravo imenujejo v Združenih državah, mu v trebušno votlino vsadijo majhen aparat. Ta pošilja blage električne impulze h križnim živcem, ki nadzorujejo mehur.

Operacija, ki velja za končno rešitev, ne jamči uspeha. »Rezultati operacij na mehurju za IC so različni,« pravi dr. Sant. »Mnogi bolniki, ki so jim naredili cistektomijo, še naprej poročajo o trdovratni bolečini nad osramjem in v medenici, celo po operaciji.« Zato strokovnjaki svetujejo, naj bolniki ne hitijo v operacijo, s katero bi se odstranil mehur, razen v skrajnem primeru in po zelo skrbnem premisleku.

Upanje za prihodnost

Združenje za intersticijski cistitis iz Rockvilla v ameriški zvezni državi Maryland trdi: »Znanstveniki verjetno ne bodo odkrili enega samega zdravila, s katerim bi pomagali vsem bolnikom z IC, zelo veliko pa je možnosti, da bo vse več bolnikom pomagal razvoj novih diagnostičnih tehnik ter novi načini in kombinacije zdravljenja. Potem ko bo vzrok (ali vzroki) IC jasno dognan, bomo mnogo bližje zdravilu (ali zdravilom).« Milijone bolnikov z IC po svetu bo ta novica osrečila!

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 21]

Čustvena podpora

Strokovnjaki pravijo, da čustvena podpora družine, prijateljev in drugih bolnikov z IC, obolelemu zelo pomaga spoprijemati se z boleznijo. Bolje napredujejo tudi bolniki, ki so preučili svojo bolezen in se zanimajo, kako skrbeti zase.

[Okvir na strani 22]

Hrana, ki naj bi se je ogibali

Ni klinično znanstvenih dokazov, ki bi povezovali prehrano z IC, vendar so mnogi zdravniki in bolniki zapisali nekaj zvez. Urolog dr. Kenneth Peters pravi, da so nekateri bolniki občutljivi na določeno hrano ter da naj bi vsakdo sam presodil, katera hrana mu poslabša simptome. Predlaga, da bi povsem nehali uživati kofein in alkohol. Videti je, da tudi paradižniki in agrumi škodujejo bolnikom z IC. Toda pomembno je, da ima bolnik raznovrstno in uravnoteženo prehrano. Nekateri bolniki z IC poročajo, da imajo najmanj težav z rižem, krompirjem, testeninami, zelenjavo, rdečim mesom in perutnino. Poleg tega je treba piti dovolj vode, saj tako bolnik razredči kislo vsebino urina ter s tem zmanjša draženje stene mehurja.

Tukaj je delni spisek hrane, ki naj bi se je ogibali.

ananas

avokadi

banane

bob

breskve

brusnice/sok

citronska kislina

čaj

čebula

češplje

čokolada

gazirane pijače

granatna jabolka

grozdje

jabolka

jagode

jedrca

jetra

jogurt

kaviar

kis

kisla smetana

kisli kvašeni kruh

konzervirana govedina

majoneza

marelice

melone

nektarine

nitrati/nitriti

nizkokalorično sladilo

obdelano meso/riba

pikantna hrana

rabarbara

rženi kruh

sardele

sladkor

sojina omaka

solatni preliv

stročji fižol

tobak

tofu

visokokalorična hrana

zreli siri

[Vir slike]

Urologic Nursing, April 2000, Volume 20, Number 2