Pogled v svet

Človekov najboljši prijatelj?

Otroci, ki ostanejo sami s psom, ne da bi jih kdo nadzoroval, so v nevarnosti pred pasjim ugrizom, piše v poročilu mexiškega časopisa El Universal. »Skoraj vedno začne napadati otrok, pes pa se le brani,« piše v poročilu. V neki mexiški bolnišnici so zaradi pasjih ugrizov v zadnjih petih letih zdravili 426 otrok. Dvanajst odstotkov teh otrok je bilo trajno poškodovanih ali iznakaženih. V poročilu spodbujajo starše, naj svoje otroke naučijo temeljnih pravil, kar se tiče vseh psov: spoštuj pasje igrače, uto in posodo, iz katere je; ne približuj se psu, ko jé ali spi; ne vleci ga za rep oziroma ne skušaj jezditi na njem.

Japonski problem s samomorom

»Videti je, da je Japonska ostala brez smotra« in »brez vodila« morda zaradi gospodarske stagnacije, pravijo mnogi Japonci. Rezultat je »desetletje dolga samomorilska mrzlica«, poroča The New York Times. »V družbi, kjer je sramota ena od važnih gonilnih sil, so mnogi moški zaradi nezaposlenosti, ki je sicer izredno velika, obupali, postali so dnevni postopači, ki se pretvarjajo, da imajo dobičkonosne posle, samo da so ves dan zdoma.« Zaskrbljeni in osramočeni nekateri razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje. »Premalo je upanja,« pravi dr. Yukio Saito. »Ljudje nimajo ciljev za prihodnost in videti je, da vse propada. [. . .] Samomor je postal neke vrste epidemija.« Vse bolj priljubljeni očitno postajajo železniški samomori. V prizadevanju, da do njih ne bi več prihajalo, so pri neki železniški družbi železniške prehode prebarvali s svetlečo zeleno barvo, da bi spremenili razmišljanje tistega, ki namerava narediti samomor, in na ploščadi ob obeh straneh železniške proge namestili ogledala, da bi se tisti, ki se je namenil skočiti, ustavil in razmislil. Družba tudi obrezuje nasade, da ljudje ne bi imeli občutka osame. Izvedenci pa pravijo, da bodo ta naprezanja najverjetneje jalova, če se ne bo izboljšalo ekonomskega stanja.

Prepiranje in zakonska zveza

Nova študija Andrewa Christensena s Kalifornijske univerze v Los Angelesu je odkrila, da »imajo pari, ki so manj kritični in bolj sprejemljivi za medsebojne razlike, najbolj uspešne zakone«, piše v reviji Time. Po drugi strani pa prepiranje pogosto privede le do nadaljnjega prerekanja.

Dovolj spanja

»Smo družba, ki je v nevarnosti zaradi premalo spanja,« piše psiholog Stanley Coren z univerze v Britanski Kolumbiji. Premalo spanja je bil delni krivec jedrske nesreče pri Otoku treh milj in izlitju nafte iz Exxon Valdeza. Zaradi zaspanosti pride vsako leto v Severni Ameriki do več kot 100.000 avtomobilskih nesreč, poroča kanadska revija Maclean’s. Dr. William Dement, specialist za težave s spanjem s standfordske univerze, opozarja: »Ljudje v resnici ne uvidijo, koliko spanja potrebujejo.« Za boljše spanje raziskovalci predlagajo: zvečer jejte najkasneje tri ure pred spanjem. Lezite in vstanite vsak dan ob istem času. V spalnici naj ne bo televizorja ali računalnika. Ogibajte se kofeinu, alkoholu in tobaku. Imejte obute nogavice tudi v postelji, tako da ostanejo vaše noge tople. Pred spanjem si privoščite toplo kopel. Vsak dan telovadite, a ne tik pred spanjem. Navsezadnje, piše v Maclean’su: »Če ne morete spati, vstanite in kaj počnite. V posteljo se ulezite šele, ko boste utrujeni, vstanite pa takrat, kot vedno.«

Vzdržujte kuhinjo čisto

»[Navadni] lug je najboljša obramba« pred povzročitelji bolezni, ki se skrivajo v zelo veliko rabljeni kuhinji, piše v kanadskem časopisu Vancouver Sun. V poročilu so tile predlogi: vsak dan pripravite svežo raztopino 30 mililitrov luga v štirih litrih tople, ne vroče vode. V vroči vodi lug izpari. S to raztopino obrišite kuhinjske površine in pri tem uporabljajte čisto krpo. Površine naj se posušijo na zraku. Dlje ko se lug suši, več organizmov pobije. Umijte  posodo v vroči milnici, nato pa jo razkužite, tako da jo za nekaj minut potopite v raztopino z lugom. Ko se posoda posuši, na njej ne bo ostalo nič kemikalije. Vsak dan operite kuhinjske gobice in krpe ter ščetke za pranje in jih namočite v lug. Za zmanjšanje tveganja, da bi okužili hrano s svojimi rokami, jih temeljito operite, še posebej za nohti.

Ogroženi jeziki

V Mehiki je največja ameriška populacija ljudi, ki govorijo izvirne domače jezike. Poleg tega je Mehika za Indijo in Kitajsko tretja na svetu po številu še govorečih prvotnih jezikov. Mnogi od teh jezikov izumirajo, poroča mehiški angleški časopis The News. Rafael Tovar y de Teresa, direktor Svéta za kulturo in umetnost, pojasnjuje, da je od manj kot 100 izvirnih jezikov, ki so jih v Mehiki govorili ob koncu 19. stoletja, zdaj ostalo le 62. In 16 teh jezikov govori manj kot 1000 ljudi. Ena od skrb zbujajočih zadev je, da so takrat, ko jeziki izumrejo, izgubljeni domači izrazi za rastline, ob tem pa tudi znanje, kako ljudje uporabljajo te rastline pri tradicionalnem zdravljenju bolezni.

Ne plavajte, če ste opiti

V enem preteklih let je bilo med utopljenci v Nemčiji največ takšnih, ki so »zaužili pretirano veliko alkohola«, pravi dr. Klaus Wilkens, predsednik nemškega Združenja reševalcev. Glede na zdravstveno glasilo Apotheken Umschau se je v nemških rekah, zalivih in jezerih leta 1998 utopilo 477 ljudi. Kombinacija alkohola in plavanja je nevarna, ker lahko alkohol oslabi koordinacijo in delovanje telesnih mišic ter lahko povzroči, da precenite svoje sposobnosti. Zato reševalci opozarjajo: ‚Ne plavajte, če ste opiti!‘

Plačani, da ubijajo žuželke

V ministrstvu za gozdarstvo indijske zvezne države Utar Pradeš so začeli kampanjo ubijanja žuželk, da bi odvrnili 2,5 centimetra dolgo krilato žuželko, ki se imenuje hoplo, tako da ne bi več uničevala gozda s približno 650.000 drevesi salovci, poroča The Times of India. Žuželke so se zadnje čase zelo namnožile, obstoj te vrste drevesa pa je ogrožen. Živalice se zavrtajo v lubje in deblo, pri tem pa se drevo posuši in umre. Ministrstvo za gozdove si pri lovljenju teh žuželk pomaga z metodo »nastavljenega drevesa«. Po področju, kjer so žuželke, raztresejo kose lubja mladih salovcev. Tekočina, ki se cedi iz teh kosov, privlači in omami žuželke, zatem pa jih je lažje uloviti. Tamkajšnji fantje so zaposleni, da opravljajo to delo, za katero so plačani po 75 paisov (približno štiri tolarje) na žuželko.

Upokojenska potrtost

Sprejeti predčasno upokojitev morda pomeni določene prednosti, lahko pa zahteva tudi visoko čustveno ceno. Brazilski Diário de Pernambuco poroča o nekdanjih vladnih uslužbencih, ki so se pritoževali nad problemi, od ‚nezadovoljstva, razdražljivosti, negotovosti in spremembe osebnosti do depresije in občutka, da njihov svet razpada‘. Po besedah geriatra Guida Schachnika »ni nič nenavadnega, če se moški, ki se zgodaj upokojijo, zatečejo k pijači, ženske pa postanejo odvisne od zdravil«. Tisti, ki razmišljajo o upokojitvi, bi »se morali ogibati dolgov, spremeniti delo in poiskati nasvet, kako lahko ubežijo pred tem, da bi padli v jamo dolgov brez dna«, pravi psihologinja Graça Santos.

Aids in kmetijstvo v Zambiji

Kmetijski pridelek v Zambiji ovira tamkajšnje hitro širjenje aidsa. V časopisu Zambia Daily Mail piše, da je eden najbolj pomembnih kmetijskih virov delo kmetov in njihovih pomočnikov. Toda večina te delovne sile umre zaradi aidsa. »Ko kmetje umrejo, je na kmetijah osiromašena delovna sila, posledica pa je drastični upad pridelkov. S tem je prizadeto zagotavljanje hrane posameznih gospodinjstev, to pa privede do vedno večje revščine,« poroča Daily Mail. Po besedah Daniela Mbepa, upravnika okrožja Mansa v Zambiji, je rešitev v tem, da kmetje omejijo svoje spolne odnose na zakonce. Pravi še: »S podpiranjem dobrih moralnih meril se problem aidsa lahko nadzira.«