Zgodovina – ali naj bi ji verjeli?

»Znanje zgodovine daje [. . .] občutek, da smo del družbe, ki obstaja že stoletja, ki je bila tu že veliko pred našim rojstvom in bo tu še veliko po naši smrti.« (A COMPANION TO THE STUDY OF HISTORY, AVTORJA MICHAELA STANFORDA)

ŽIVETI brez zgodovine pomeni živeti brez določenih spominov. Brez zgodovine bi se zdelo, da vi, vaša družina, rod ali celo narod nima korenin, da nima preteklosti. Zdelo bi se, da je sedanjost brez temelja in komaj kakšnega pomena.

Iz zgodovine se lahko zelo veliko naučimo. Lahko nam pomaga, da ne ponavljamo kar naprej istih starih napak. Po trditvah nekega filozofa so ljudje, ki pozabijo na preteklost, obsojeni na to, da jo ponavljalo. Poznavanje zgodovine nam lahko tudi pomaga razumeti pretekle civilizacije, osupljiva odkritja, zanimive ljudi in različne poglede.

Toda kako naj vemo, ali zgodovini lahko verjamemo, saj obravnava ljudi in dogodke starih dni? Da bi se iz nje naučili kaj koristnega, mora seveda temeljiti na resnici. In ko resnico odkrijemo, bi jo morali sprejeti, čeprav ta morda ni vedno prijetna. Preteklost je podobna vrtu vrtnic – je lep, ima pa tudi trne; lahko navduši, a lahko tudi zbode.

V naslednjih člankih bomo obravnavali nekaj vidikov zgodovine, ki nam lahko pomagajo oceniti točnost tega, kar beremo. Pregledali bomo tudi to, kako lahko verodostojna zgodovina koristi sprevidevnemu bralcu.

[Slika na strani 3]

Kraljica Nefretete

[Slika na strani 3]

Kaj vse se lahko naučimo iz zgodovine?

[Navedba vira slike na strani 3]

Nefretete: Ägyptisches Museum der Staatlichen Museen Preußischer Kulturbesitz, Berlin

Rob: Photograph taken by courtesy of the British Museum