Čudeži krvnega obtoka

ZAMISLITE si hišo, v kateri je vodovodni sistem tako zelo izdelan, da lahko tekočina, ki teče po tej napeljavi, varno prenaša hrano, vodo, kisik in odpadke. Še več, te cevi se lahko same popravijo in same nadgrajujejo glede na spremenjene potrebe hiše. Kako odlična zasnova!

Toda »vodovodna napeljava« vašega telesa naredi še več. Poleg tega da pomaga uravnavati telesno temperaturo, prenaša osupljivo množico hormonov oziroma kemičnih slov in močne obrambe pred boleznimi. Celotno omrežje je tudi tako mehko in voljno, da lahko ublaži udarce, in je upogljivo skupaj z vašimi telesnimi udi. Noben človeški inženir ne bi mogel oblikovati takega sistema, Stvarnik pa je to naredil, ko je izoblikoval vene, arterije in kapilare človeškega telesa.

Glavne sestavine obtoka

Človeški krvni obtok sta v resnici dva vzajemno delujoča sistema. Eden je kardiovaskularni sistem, h kateremu spadajo srce, kri in vse krvne žile. Drugi je limfni sistem – mreža žil, po katerih se od telesnih tkiv nazaj v krvni obtok prenaša presežna tekočina, ki se imenuje limfa. Če bi krvne žile enega samega odraslega človeka položili eno za drugo, bi bila vrsta dolga 100.000 kilometrov in bi lahko zemljo obkrožila dvakrat in pol! Kri, življenjska tekočina, ki predstavlja približno 8 odstotkov telesne mase, teče po tem obsežnem sistemu do milijard celic.

Vir energije, ki stoji za tem kardiovaskularnim sistemom, je seveda srce. Veliko je približno za pest vaše roke in po telesu dnevno prečrpa najmanj 9500 litrov krvi, kar je v grobem enako dvigovanju enotonske uteži do kakih 10 metrov visoko vsakih 24 ur!

Krožna pot kardiovaskularnega sistema

Kakšno pot pa naredi kri? Začnimo s krvjo, ki je revna s kisikom in pride v srce po dveh velikih venah, zgornji in spodnji veni kavi. (Glej shemo.) Iz teh ven priteka kri v prvo srčno votlino, v desni atrij oziroma  preddvor. Ta potem iztisne kri v bolj mišičasto votlino, desni ventrikel oziroma prekat. Od tod gre kri v pljuča po začetnem skupnem delu pljučne arterije, ki se nato razdvoji. To sta edini arteriji, po katerih teče s kisikom revna kri. Sicer je to običajno naloga ven.

Kri v pljučih odda ogljikov dioksid in sprejme kisik. Nato teče navzdol, v levi preddvor srca po štirih pljučnih venah, edinih venah, ki prenašajo s kisikom bogato kri. Vsebina levega preddvora se izprazni v najmočnejšo votlino srca, v levi prekat, ki oksigenirano kri izčrpa po aorti in v telo. Krčenje dveh preddvorov, za katerim se skrčita še dva prekata, torej dvojno zaporedje je srčni utrip. Štiri notranje zaklopke zagotavljajo, da kri teče skozi srce le po eni poti.

Srce mora črpati kri do skrajnih delov telesa, zato je bolj mišičasti levi prekat približno šestkrat močnejši od desnega prekata. Tlak, ki pri tem nastane, kaj lahko povzroči anevrizme (izbokline oziroma razširitve v steni arterije) ali celo potencialno smrtne možganske kapi, če ne bi bilo spretnega mehanizma za prevzemanje navalov tlaka.

Elastične arterije

Aorta, največja arterija vašega telesa, in njene glavne veje spadajo med »elastične arterije«. Njihova svetlina oziroma notranji prostor je velik in omogoča, da kri z lahkoto teče po njih. Imajo tudi debele mišične stene, ovite s koncentričnimi plastmi elastina, gumi podobne beljakovine. Ko levi prekat črpa kri v te arterije, se razširijo oziroma nabreknejo in tako zadržijo visok tlak ter poženejo kri k naslednji skupini arterij, k mišičnim oziroma raznašalnim arterijam, ki imajo v svoji steni prav tako  elastin. Zaradi te posebne oblikovanosti je krvni tlak do takrat, ko prispe do občutljivih kapilar, že stabilen. *

Raznašalne arterije imajo različne premere, od približno enega centimetra do 0,3 milimetra. Te žile s širjenjem ali krčenjem, kar uravnavajo posebna živčna vlakna, pomagajo uravnavati pretok krvi, zaradi česar je obtok izredno dinamičen. Ko pride na primer do poškodbe ali pri strahu, čutila za pritisk v plasteh arterije to sporočijo možganom, ki pa potem sporočijo primernim arterijam, naj omejijo pretok krvi v manj pomembna področja, na primer kožo, in jo preusmerijo k vitalnejšim organom. V reviji New Scientist piše: »Vaše arterije lahko ‚občutijo‘ pretok krvi in se odzovejo.« Ali je kaj čudnega, da so arterije opisali kot »bistre cevi«?

Ko kri zapusti najmanjše arterije, arteriole, je njen tlak že ustaljen na približno 35 milimetrov živega srebra. Ustaljen nizek tlak je tukaj življenjskega pomena, ker so arteriole spojene z najmanjšimi krvnimi žilami, s kapilarami.

Rdeče celice v enojni vrsti

Kapilare so tako drobne, imajo namreč osem do deset mikrometrov (milijonink metra) premera, da rdeče krvne celice potujejo skoznje v enojni vrsti. V steni kapilare je le ena plast celic, a se skozi njo prenašajo hranilne snovi (ki so v plazmi oziroma tekočem delu krvi) in kisik (ki ga prenašajo rdeče celice) k bližnjim tkivom. Hkrati pa ogljikov dioksid in drugi odpadki  z difuzijo preidejo od tkiv nazaj v kapilare, da se jih tam odstrani. Tudi z drobno krožno mišico, imenovano sfinkter, lahko kapilare uravnavajo pretok krvi skoznje glede na potrebe okolnega tkiva.

Od venul do ven k srcu

Kri iz kapilar preide v drobne vene, ki se imenujejo venule. Imajo od 8 do 100 mikrometrov premera in se spajajo tako, da oblikujejo vene, ki vračajo kri v srce. Ko kri pride v vene, izgubi že večino tlaka, zato so stene ven tanjše od arterijskih. V njih je tudi manj elastina. Vendar je njihova svetlina večja, zaradi česar je v venah celih 65 odstotkov vaše telesne krvi.

Da bi vene nadomestile nizek krvni tlak, imajo izviren način vračanja krvi v srce. Kot prvo so opremljene s posebnimi čašastimi zaklopkami, ki preprečujejo, da bi kri zaradi težnosti odtekala od srca. Kot drugo pri tem pomagajo vaše telesne skeletne mišice. Kako? Ko se mišice skrčijo, na primer v nogah med hojo, stisnejo bližnje vene. To potem potisne kri skozi enosmerne zaklopke proti srcu. Nazadnje pritisk v trebušni in prsni votlini, ki se spreminja z dihanjem, pomaga venam, da se izpraznijo v desni preddvor srca.

Kardiovaskularni sistem je tako učinkovit, da celo tedaj, ko človek počiva, vsako minuto pretoči k srcu kakih 5 litrov krvi! Hoja to zviša na kakih 8 litrov, pri zdravem maratoncu pa lahko skozi srce vsako minuto preteče 35 litrov krvi – sedemkrat več kakor med počivanjem!

V nekaterih primerih lahko zaklopke popustijo zaradi genetske nagnjenosti, debelosti, nosečnosti ali zato, ker človek dolgo stoji. Ko te zaklopke odpovejo, kri pod njimi zaostaja v lagunah, zaradi česar se vene raztegnejo in postanejo tako imenovane krčne žile. Podobno tudi napenjanje, na primer pri porodu ali črevesnih krčih, poveča pritisk na trebušno votlino, kar pa ovira vračanje krvi iz ven v zadnjiku in debelem črevesu. Ko se to zgodi, lahko pride do žilnih nabreklin, ki se imenujejo hemoroidi.

Limfni sistem

Ko kapilare dostavijo hrano do tkiva in se po njih vrnejo odpadki, odteče po njih tudi nekoliko manj tekočine, kakor je je priteklo. V tkiva prodrejo pomembne krvne beljakovine. Tako telo potrebuje limfni sistem. Ta zbira vso presežno tekočino, ki se imenuje limfa, ter jo vrača v krvni obtok po veliki veni na začetku vratu in po drugi, ki je v prsih.

Tudi limfnih žil je več vrst, kakor je to pri arterijah in venah. Najmanjše, limfne kapilare, so v plasteh krvnih kapilar. Te zelo prepustne drobcene žile vsrkajo presežno tekočino in jo usmerijo v večje limfne zbirne žile, po katerih gre limfa v glavne limfne žile. Te se združujejo v limfne vóde, ki pa se potem praznijo v vene.

Limfa teče le v eno smer – proti srcu. Toda limfne žile ne sestavljajo obtoka, kakor je to pri kardiovaskularnem sistemu. Limfa teče po svojem ožilju zaradi šibke mišične dejavnosti limfnih žil, k temu pa pripomore še utripanje bližnjih arterij in premikanje udov. Vsaka zapora limfnih žil povzroči, da se tekočina nabira na prizadetem področju, zaradi česar tam nastane oteklina, ki se imenuje edem.

Po limfnih žilah potujejo tudi patogeni organizmi. Zato je naš Stvarnik opremil limfni sistem z močno obrambo, limfatičnimi organi: limfnimi vozli, ki so posejani ob limfnih zbirnih žilah, vranico, priželjcem, mandeljni, slepičem in limfnimi folikli (Peyerjevimi ploščami) v tankem črevesu. Ti organi pomagajo izdelati in shranjevati limfocite, osnovne celice imunskega sistema. Zdrav limfni sistem torej prispeva k zdravemu telesu.

Tukaj se naše potovanje po krvnem obtoku konča. Toda tudi ta kratki pregled odkriva oblikovalski čudež osupljive zapletenosti in učinkovitosti. Poleg tega opravlja neštete naloge tiho, ne da bi se tega zavedali – dokler ne zbolite. Zato skrbite za svoj krvni obtok, on pa bo potem skrbel za vas.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slike na strani 26]

Pazite na svoje arterije!

Arterioskleroza oziroma »otrdelost arterij« je v mnogih deželah glavni vzrok smrti. Najbolj običajna oblika je ateroskleroza. Nastane zaradi nalaganja maščobe, ki je v arterijah podobna ovseni kaši (ateromi). Te obloge ožajo arterijsko svetlino oziroma notranji prostor, zaradi česar arterijo hitreje popolnoma zamašijo, ko doseže obloga oziroma plak kritično stopnjo, in se raztrga. Do popolne zamašitve lahko pride tudi zaradi tavajočih krvnih strdkov oziroma mišičnih krčev arterijske stene.

Posebno nevarno stanje je kopičenje oblog na stenah koronarnih arterij, ki oskrbujejo samo srčno mišico. Ta mišica potem ne dobi dovolj krvi, simptom pa je angina (pektoris) – topa, stiskajoča bolečina v prsih, ki jo pogosto izzove telesni napor. Če se koronarna arterija popolnoma zamaši, lahko to privede do srčnega infarkta in odmrtja srčne mišice. Pri hudem napadu se lahko srce popolnoma ustavi.

Dejavniki tveganja pri aterosklerozi so med drugim kajenje, čustveni stres, sladkorna bolezen, debelost, pomanjkanje telesne vadbe, visok krvni tlak, z maščobami bogata hrana in genetska nagnjenost.

[Slike]

zdravo

vmesna stopnja nalaganja

napredovano mašenje

[Shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

koronarna arterija

[Shema na straneh 24, 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Kardiovaskularni sistem

PLJUČA

SRCE

levi prekat

ARTERIJE

ARTERIOLE

KAPILARE

VENULE

VENE

SRCE

desni prekat

s kisikom bogata kri

s kisikom revna kri

iz telesa

GORNJA VENA KAVA

DESNI PREDDVOR

SPODNJA VENA KAVA

iz telesa

DESNI PREKAT

zaklopke

v pljuča

PLJUČNA ARTERIJA

od pljuč

LEVI PREDDVOR

zaklopke

LEVI PREKAT

AORTA

v telo

[Shema na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

utripanje srca

1. sprostitev

2. skrčenje preddvora

3. skrčenje prekata

[Slika na strani 25]

Krvne celice potujejo po 100.000 kilometrih krvnih žil

[Slika na strani 26]

Fotografija kapilar z rdečimi krvnimi celicami v enojni vrsti

[Vir slike]

Lennart Nilsson