Izjemna narava našega Sonca

MEDTEM ko berete ta članek, se je Sonce že dvignilo ali pa veste, da se bo vsak čas. Ali je to pomembno? Je, ker brez žarenja Sonca bilijonov Zemljinih živih bitij, tudi vas, ne bi bilo tukaj. Ne bi bilo več raznolikosti življenja, razvrščenega med milijoni vrstami, od enocelične bakterije do velikanskih kitov.

Resda le približno polovica milijardinke energije, ki jo proizvede Sonce, doseže naš planet, toda celo tistih nekaj »drobtinic« s Sončeve »mize« je dovolj za vzdrževanje in ohranjanje življenja na Zemlji. Pa ne samo to. Če bi namreč to malenkost, ki prispe, lahko učinkovito izkoristili, bi zlahka zadovoljili energijske potrebe sodobne družbe in še bi nam ostalo energije.

V večini astronomskih knjig piše, da je naše Sonce običajna zvezda, »bolj vsakdanji objekt na nebu«. Toda ali je Sonce v vsakem pogledu »vsakdanji objekt na nebu«? Guillermo Gonzalez, astronom z washingtonske univerze v Seattlu, je namignil, da je naše Sonce izjemno. Ali naj bi to vplivalo na iskanje življenja na drugih planetih? Gonzalez odgovarja: »Zvezd, primernih za inteligentno življenje, je manj, kakor se ljudje zavedajo.« Dodaja: »Če astronomi ne bodo omejili svojega iskanja na zvezde, ki so tako izjemne, kakor je Sonce, izgubljajo veliko svojega časa.«

Poglejmo si nekatere značilnosti, zaradi katerih naše Sonce lahko primerno ohranja življenje. Pri preiskovanju teh dejavnikov, bi morali imeti v mislih, da so mnoge izjave glede fizike vesolja po naravi teoretične.

Zanimive značilnosti

● Samostojna zvezda: Astronomi menijo, da je 85 odstotkov zvezd, ki so blizu Sonca, v skupinah po dve ali več zvezd, ki krožijo ena okoli druge. Takšne zvezde medsebojno privlačijo gravitacijske sile.

Sonce pa je samostojna zvezda. »Videti je, da je torej to, da je Sonce samostojna zvezda, bolj nenavadno,« piše astronom Kenneth J. H. Phillips v  svoji knjigi Guide to the Sun. Zaradi Sončevega položaja samostojne zvezde ima Zemlja bolj stabilno orbito, kar pa potem omogoča pogoje za življenje na tej obli, pravi Gonzalez.

● Masivna zvezda: Druga s Soncem povezana značilnost je po Gonzalezovem mnenju to, da »je med najbolj masivnimi 10 odstotki zvezd v svoji soseščini«, poroča revija New Scientist. Phillips piše: »Sonce predstavlja 99,87% mase Osončja, zato lahko z gravitacijo nadzoruje vsa telesa v tem Osončju.«

Zaradi te značilnosti je lahko Zemlja relativno daleč od Sonca (150 milijonov kilometrov), pa je kljub temu ne potegne od njega. Ta sorazmerno velika razdalja pa varuje življenje na Zemlji, da ga ne bi osmodilo Sonce.

● Težki elementi: Gonzalez piše, da ima Sonce 50 odstotkov več težkih elementov (ogljika, dušika, kisika, magnezija, silicija in železa) kakor druge zvezde enake starosti in vrste. V tem naše Sonce odstopa od vrstnikov. »Težkih elementov je na Soncu zelo malo,« pravi Phillips, »toda nekatere zvezde [. . .] jih imajo še manj.« Pravzaprav zvezde, ki imajo toliko težkih elementov, kolikor jih ima Sonce, spadajo v posebno kategorijo, ki se imenuje zvezde I. populacije.

Kako je to povezano z obstojem življenja na Zemlji? No, težki elementi so nujni za vzdrževanje življenja. Vendar so redki in predstavljajo manj kot odstotek vesolja. Naša Zemlja pa je sestavljena skoraj povsem iz težjih elementov. Zakaj? Po mnenju astronomov zato, ker kroži okoli tako nenavadne domače zvezde – našega Sonca.

● Manj eliptična orbita: Druga prednost izhaja iz tega, da je Sonce zvezda I. populacije. »Zvezde I. populacije imajo na  splošno skoraj krožno orbito okoli središča svoje galaksije,« piše v knjigi Guide to the Sun. Sončeva orbita je manj eliptična od orbit drugih zvezd enake starosti in vrste. Zakaj naj bi to vplivalo na ohranitev življenja na Zemlji? Zato, ker krožnost Sončeve orbite preprečuje, da bi se Sonce potopilo v notranjo galaksijo, kar se pogosto zgodi s supernovami (zvezdami, ki eksplodirajo).

● Različen sij: V tem leži še eno zanimivo dejstvo glede zvezde našega Osončja. Sonce v primerjavi s podobnimi zvezdami občutno manj raznoliko sije. Z drugimi besedami je njegov sij bolj nespremenljiv in stalen.

Takšno relativno nespremenljivo oddajanje svetlobe je nujno za življenje na Zemlji. »Prav naša prisotnost na planetu,« pravi zgodovinar naravoslovja Karl Hufbauer, »je dokaz, da je Sončev sij eden stabilnejših dejavnikov okolja.«

● Nagnjenost orbite: Sončeva orbita je le rahlo nagnjena h galaktični ravnini Rimske ceste. To pomeni, da je kot med ravnino Sončeve orbite in ravnino naše Galaksije zelo majhen. Kako to prispeva k blaginji življenja na Zemlji?

Daleč onstran meje našega Osončja nas obdaja obsežna sferična zaloga kometov, ki se imenuje Oortov oblak. * Denimo, da bi bila nagnjenost Sončeve orbite h galaktični ravnini večja. Potem bi Sonce nenadoma prekrižalo ravnino naše Galaksije, kar bi lahko izzvalo Oortov oblak. Kakšen bi bil rezultat? Astronomi pravijo, da bi bila Zemlja bombardirana s katastrofalno ploho kometov.

Kaj nam lahko povedo Sončevi mrki?

V našem Osončju je najmanj 60 lun. Obkrožajo sedem od devetih planetov tega Osončja. Videti pa je, da je Zemlja edini planet v tem Osončju, na katerem je mogoče uživati v prizoru popolnega mrka. Zakaj?

Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo. Da bi bilo prekritje  popolno, morata biti vidni velikosti Sonca in Lune v grobem enaki, tako da lahko Luna skoraj povsem prekrije Sonce. In prav tako tudi je! Sonce je sicer v premeru 400-krat večje od Lune, a je tudi skoraj 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje kakor Luna.

Toda oddaljenost Zemlje od Sonca, in tako tudi vidna velikost Sonca, je več kot zgolj dejavnik za popoln mrk. Je tudi nujno potreben pogoj za obstoj življenja na Zemlji. »Če bi bili malo bližje Soncu oziroma če bi bili od njega malo bolj oddaljeni,« pravi Gonzalez, »bi bila Zemlja prevroča oziroma premrzla in tako neprimerna za bivanje.«

To pa še ni vse. Zemljina nenavadno velika Luna pomaga življenju na tem planetu, ker njena gravitacijska privlačna sila preprečuje, da bi Zemlja preveč nihala okoli svoje osi. Zaradi takšnega nihanja bi prišlo do divjih in katastrofalnih sprememb v podnebju. Za življenje na Zemlji je torej potrebna natančna kombinacija prave razdalje med Soncem in Zemljo, pa tudi Luna prave velikosti – kar pa je le še dodatek k vsem drugim dejavnikom glede narave Sonca. Kakšne so možnosti, da je vse to le naključje?

Naključje?

Recimo, da odpeljete svoj avto na letni servis k šolanemu in izkušenemu avtomehaniku. Ta marljivo opravi svoje delo in ugotovite, da je vse v redu. Kako, mislite, se bo odzval, če vi kasneje vztrajate pri tem, da je bil natančen servis motorja vašega avtomobila zgolj slučaj oziroma da je rezultat čistega naključja?

Enako vprašanje bi si prav lahko postavili glede izjemne narave našega Sonca. Nekateri znanstveniki vas bodo prepričevali, da je vse skupaj (sestava našega Sonca, njegova orbita, oddaljenost od Zemlje in druge značilnosti) le srečno naključje. Ali je to smiselno? Ali mislite, da je to logični sklep?

Prav kakor nam mojstrsko preverjeno motorno vozilo pove nekaj o šolanju in izkušnjah strokovnjaka, tako nam tudi naše Sonce, med drugimi nebesnimi telesi, nekaj pove. Izjemne kakovosti naše domače zvezde, ki omogočajo življenje na Zemlji, izražajo jasno sporočilo, da je ta zvezda ročno delo inteligentnega in močnega Oblikovalca ter Stvarnika. Apostol Pavel je to takole povedal: »Kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« (Rimljanom 1:20)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 17]

Le polovica milijardinke energije, ki jo oddaja Sonce, doseže naš planet

[Slika na strani 16]

Sončevi izbruhi, kakršen je tale, ne ogrožajo življenja na Zemlji

[Vir slike]

Na straneh 2, 15 in 16: NASA photo

[Slika na strani 17]

Naključje? Zaradi ujemanja velikosti Sonca in Lune nastane presenetljiv Sončev mrk

[Slika na strani 18]

Če bi bila Sončeva orbita drugačna, bi lahko Zemljo bombardirala katastrofalna ploha kometov