Majhno orožje, veliki problemi

DESETLETJA so se pogovori o nadzoru nad orožjem osredotočali na jedrsko orožje. To pa ni presenetljivo, saj lahko ena sama jedrska bomba uniči celo mesto. Vendar tega izredno močnega orožja, v nasprotju z manj močnim, v vojni niso uporabili že več kakor 50 let.

John Keegan, ugledni vojaški zgodovinar, piše: »Jedrsko orožje ni od 9. avgusta 1945 ubilo nikogar. Petdeset milijonov ljudi, umrlih v vojnah po tem datumu, je bilo večinoma ubitih s poceni, serijsko izdelanim orožjem in strelivom majhnega kalibra, ki staneta le nekaj več kot tranzistorski sprejemnik in baterija s suhim členom, katera sta v istem obdobju preplavila svet. Ker je poceni orožje v razvitem svetu zelo malo vznemirjalo življenje (z izjemo nekaj omejenih področjih, na katerih sta razširjena prekupčevanje z drogo in politični terorizem), so se prebivalci bogatih držav bolj počasi zavedeli groze, ki jo to orožje prinaša s seboj.«

Nihče ne ve natančno, koliko ročnega strelnega orožja in lahkega orožja je v obtoku, toda strokovnjaki menijo, da utegne biti vojaškega strelnega orožja okrog 500 milijonov primerkov. Polega tega imajo civilisti v zasebni lasti na desetine milijonov civilnih pušk in pištol. Povrh pa vsako leto izdelajo novo orožje in ga dajo na tržišče.

 Orožje, ki se mu daje prednost

Zakaj se v zadnjih vojnah daje prednost ročnemu strelnemu orožju? Deloma zaradi povezave med boji in revščino. Večina vojn v 1990-ih je bila v revnih državah – prerevnih, da bi si kupile visoko razvite sisteme orožja. Ročno strelno orožje in lahko orožje pa je razmeroma poceni. Tako se lahko na primer s 50 milijoni USD, kolikor približno stane eno samo sodobno reaktivno lovsko letalo, opremi vojsko z 200.000 avtomatskimi puškami.

Včasih pa je ročno strelno orožje in lahko orožje še veliko cenejše. Na milijone primerkov tega orožja preprosto oddajo vojske, ki zmanjšajo število svojega osebja in oborožitve, oziroma se jih prenaša iz ene vojne v drugo. V nekaterih deželah je avtomatskih pušk toliko, da se jih prodaja po samo šest USD oziroma se jih lahko blagovno zamenja za kozo, piščanca ali vrečo rabljenih oblačil.

Ročno strelno orožje pa ni tako priljubljeno samo zaradi nizke cene in velike razpoložljivosti, obstajajo še drugi razlogi. Je smrtonosno. Z eno samo brzostrelko se lahko izstreli več sto nabojev na minuto. Poleg tega je takšno orožje enostavno uporabljati in vzdrževati. Razstaviti in ponovno sestaviti običajno avtomatsko puško se lahko nauči že desetletnega otroka. Otrok se tudi hitro nauči s to puško meriti in streljati v množico ljudi.

Nadaljnji razlog za priljubljenost pušk pa je ta, da so trpežne in uporabne mnogo let. V današnjih vojnah se na primer še vedno bojujejo s puškami AK-47 in M16, ki so jih nosili vojaki v vietnamski vojni. Nekatere puške, s katerimi se vojskujejo v Afriki, pa so še iz prve svetovne vojne. Poleg tega je puške lahko transportirati in skriti. Na enem tovornem konju se lahko prinese kakšnih deset pušk paravojaški skupini v gosti džungli ali v oddaljenih gorah. Kolona konjev pa lahko nosi dovolj pušk, da opremi majhno vojsko.

Strelno orožje, droge in diamanti

Svetovno trgovanje s strelnim orožjem je kompleksno. Ogromno tega orožja zakonito prehaja iz ene države v drugo. Po hladni vojni sta Vzhod in Zahod zmanjšala število vojske, vlade so dale ali prodale presežno opremo prijateljem in zaveznikom. Neka avtorica z Raziskovalnega inštituta za mir (v Oslu na Norveškem) je napisala, da so že samo ZDA od leta 1995 oddale več kot 300.000 pušk, pištol, strojnic in minometov. To utemeljujejo s  tem, da je oddati orožje cenejše, kakor pa ga razdreti oziroma skladiščiti in stražiti. Nekateri analitiki menijo, da morda vsako leto zakonito preide državne meje za tri milijarde USD ročnega strelnega orožja in lahkega orožja.

Nezakonito trgovanje pa utegne biti še veliko obsežnejše. Orožje s črnega trga je navadno treba kupiti. Paravojaške skupine v nekaterih afriških vojnah kupujejo ročno strelno orožje in lahko orožje v vrednosti stotine milijonov dolarjev, vendar ne z denarjem, temveč z diamanti, uplenjenimi na področjih rudnikov diamantov. V The New York Times je glede tega pisalo: »Kjer so vlade pokvarjene, so uporniki neusmiljeni, čez meje pa se je lahko izmuzniti. [. . .] Lesketajoči se kamni so postali vzrok za suženjsko delo, umore, rezanje udov, množično brezdomstvo in vsesplošen ekonomski propad.« Kakšna ironija, da se lahko drag kamen, ki se ga zamenja za avtomatske puške, kasneje proda v prefinjeni draguljarni kot drag simbol večne ljubezni!

Orožje je povezano tudi z nezakonitim trgovanjem z drogami. Nič nenavadnega ni, da kriminalne organizacije uporabljajo iste poti za tihotapljenje drog v eno smer kakor jih za tihotapljenje strelnega orožja v drugo smer. Orožje je tako skoraj postalo denarna valuta, menjava za droge.

Ko strelno orožje vojne umolkne

Ko se vojne končajo, strelno orožje, s katerim se je v njih bojevalo, pogosto pride v roke kriminalcev. Razmislite o tem, kar se je zgodilo v državi na jugu Afrike, v kateri je politično nasilje zamenjalo nasilje, povezano s kriminalom. Zaradi političnega nasilja je tam v samo treh letih umrlo kakih 10.000 ljudi. Ko se je ta spor končal, je strmo poraslo nasilje, povezano s kriminalom. Zaradi tekmovanja med taksisti je prišlo do »taksi vojn«, v katerih so najeti morilci streljali potnike in voznike družb tekmic. Pri ropih in drugih zločinih so vse bolj uporabljali vojaške avtomatske puške. Število umorov s strelnim orožjem je v enem zadnjih let doseglo število 11.000, kar je druga najvišja stopnja na svetu za države, ki niso v vojni.

Zavest o tem, da so kriminalci oboroženi in nevarni, ustvarja strah in negotovost. V mnogih državah v razvoju bogati živijo v pravih utrdbah, obdani z zidovi in električnimi  ograjami, zastraženimi podnevi in ponoči. Tudi prebivalci razvitih držav sprejemajo varnostne ukrepe. To velja tudi za kraje, v katerih ni bilo državljanskih sporov.

Torej strelno orožje povečuje nestabilnost tako v državah, v katerih so vojne, kot v državah, v katerih je »mir«. Noben človek ne more izmeriti smrtonosnega učinka strelnega orožja, niti ne moremo v razpredelnice razvrstiti vseh mrtvih, ranjenih in žalujočih ljudi ter vseh uničenih življenj. Vemo pa, da je svet preplavljen z orožjem in to vse bolj in bolj. Vse pogosteje se sliši klic, da je treba nekaj storiti. Toda kaj se lahko stori? In kaj bo storjeno? Ti dve vprašanji bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Okvir/slika na strani 7]

Nekdanji bojevnik se počuti »precej neumno«

Neki deček vojak se je bojeval v isti vojni, zaradi katere so v prvem članku omenjeni ljudje postali begunci. Nenadoma je ostal brez dela in denarja v mestu, ki ga je pomagal osvojiti. Zagrenjeno je povedal, da je videl sina svojega voditelja, kako se vozi po mestu z bleščečim motorjem, in nekdanje vojne voditelje, kako spletkarijo za oblast in tekmujejo za ugledom. »Ko pomislim, da sem pet let prebil v goščavi, ubijal ljudi in da so name streljali, se počutim precej neumno,« je dejal ta bojevnik. »Svoje življenje smo predali ljudem, ki se jutri ne bodo spomnili, kako so prišli tja, kjer so.«

[Vir slike]

NASLOVNICA in stran 7: Deček vojak: Nanzer/Sipa Press

[Okvir/slika na strani 8]

‚Ni se kam skriti‘

Sodobna avtomatska puška je sicer smrtonosna, a ima svoje omejitve. Izstreljuje samo krogle. Ne more ubiti ljudi, ki se skrivajo za močnimi zidovi ali barikadami. Vojak v paniki sredi spopada morda ne meri mirno. Prijem je tudi v idealnih razmerah natančen samo do 460 metrov.

Vojska ZDA ima rešitev za takšne »probleme« – novo, visoko razvito vsenamensko puško, poimenovano objektno individualno bojno orožje (OIBO). Ta puška bo dovolj lahka za samo enega vojaka, izstreljevala pa ne bo le krogel, temveč tudi 20-milimetrske eksplozivne granate. Nadaljnja edinstvena značilnost: ubija lahko sovražnike, ki se skrivajo za barikadami. Vse, kar mora vojak storiti, je to, da nameri puško na točko tik nad željenim ciljem oziroma poleg njega. Puška avtomatsko določi razdaljo do izbranega cilja in na granato vnaprej namesti mali elektronski vžigalnik, tako da bo granata eksplodirala na natanko pravi razdalji in žrtev posula s šrapnelom, ki predre zaščitno bojno opremo. »Njene edinstvene lastnosti bodo vojskujočim se enotam ZDA omogočile, da bodo v resnici streljale okoli vogalov,« je rekel predstavnik družbe, ki se ukvarja z izdelavo tega orožja. Zaradi infrardečega iskala bo z njo mogoče učinkovito meriti tudi v temi.

Pred to puško »se ni kam skriti«, se bahajo njeni izdelovalci, ki tudi trdijo, da bo orožje petkrat bolj smrtonosno kakor M16 in minomet M203, in to tudi pri enkrat večji razdalji. Vojakom, ki jo uporabljajo, se ni treba vznemirjati glede mirnega merjenja: morajo le pogledati skozi iskalo in sprožiti, da sprostijo salvo krogel in granat. Če bo razvoj potekal po načrtih, bo prva vojaška enota opremljena z OIBO do leta 2007.

Vendar kritiki zastavljajo vprašanja: Kako se bo to puško uporabljalo, ko bodo vojaki na obhodu po gosto naseljenih soseščinah, kjer bodo sovražnikovi bojevniki verjetno med nedolžnimi civilisti? Kaj se bo zgodilo, ko se bo OIBO prodalo vojskam po svetu, ki bodo morda z njimi namerili v svoje ljudi? In kaj se bo zgodilo, če pride orožje v roke teroristom in kriminalcem?

[Vir slike]

Alliant Techsystems

[Slike na strani 6]

Ročno strelno orožje in lahko orožje se pogosto menjava za diamante in droge