Pogled v svet

Nazor vpliva na srce

Duševni stres povečuje tveganje za ponovni srčni infarkt, piše v Tufts University Health & Nutrition Letter, toda »vse več je dokazov, da ima svojo vlogo pri razvoju bolezni srca tudi [človekov] nazor«. Nedavne študije kažejo, da »so jezljivi ljudje skoraj v trikrat večji nevarnosti kot drugi glede srčnega infarkta ali smrti zaradi bolezni srca« ter da »postanejo učinki sovražnosti vidni že relativno zgodaj v življenju«. Stres poškoduje srčno mišico in krvne žile, ki obdajajo srce in ga hranijo. Depresija lahko poveča tveganje srčnega infarkta ali drugih bolezni srca za več kot 70 odstotkov. Toda ko ima človek močno podporo okolice (družine in prijateljev), se lahko učinki depresije zmanjšajo, pravijo raziskovalci.

Sporna izbira

Septembra 2000 je papež Janez Pavel II. nadaljeval beatifikacijo Pija IX. (papež, 1846–78). V katoliškem dnevniku La Croix je francoski zgodovinar René Rémond omenil, da je Pij IX. »s svojimi odločitvami šokiral evangeljsko mnenje – na primer ko je dovolil izvršitev smrtne kazni italijanskih domoljubov, ki so bili obsojeni zato, ker so dvomili o njegovi sposobnosti voditelja države«. Časopis Le Monde ga je imenoval »zadnji evropski absolutni monarh« in pisal o nestrpnosti tega papeža in kralja, še posebej pa o njegovem boju proti »svobodi vesti, človekovim pravicam in enakopravnosti Judov«. Časopis je še dodal, da je Pij IX. »obsojal demokracijo, religiozno svobodo ter ločitev cerkve in države«, kakor tudi »svobodo tiska, misli in druženja«. Pij IX. je leta 1869 sklical prvi vatikanski koncil, na katerem so definirali doktrino o papeški nezmotljivosti glede vere in moralnosti.

Marljivi kopači

Čilski kmetje se morajo spoprijemati z malimi črnimi kožuhastimi korukos podganami, ki tik pod površjem izkopljejo kar 600 metrov dolge rove. Nedavno so naredili celostno študijo njihovega na široko razvejanega sistema rovov. Dva zoologa, raziskovalka je bila z essenske univerze v Nemčiji, raziskovalec pa njen čilski kolega, sta popolnoma odkopala domovanje kolonije, v kateri je bilo 26 živali. V skladiščih so našli 5000 čebulic, shranjenih za sušno obdobje. V sistemu rovov so bili tudi prostori za gnezdenje, obloženi s travo in plastičnimi vrečkami. Toda naj je ta mali črnuhec s svojimi izrazitimi sekalci še tako prikupen in impresiven, je za kmete nadloga. Živina pogosto konča z zlomljeno nogo, ko stopi na rov in se ta udre.

Ta neverjetni plevel – regrat

»Noben upravnik golf igrišča in noben pedanten lastnik trate ne trpi [regrada] in ga ima za javnega sovražnika številka ena« ter za »plevel, ki ga noče zmanjkati«, piše v mexiški reviji The News. Toda regrat »je ena najbolj zdravih rastlin na svetu« in lahko mnogo prispeva k vašemu zdravju in prehrani. Ima veliko vitamina A in kalija ter več hranljivih snovi od brokolov ali špinače. Uporabni so vsi njegovi deli. Mlade liste se dá uporabiti kot svežo zelenjavo v solati oziroma skoraj v vsakem receptu, v katerem je špinača. Iz posušenih in prepraženih korenin se naredi kavi podobno pijačo, iz cvetov pa vino. V preteklosti so regrat uporabljali kot krepilo in čistilo za jetra, kot sredstvo za čiščenje in jačanje krvi ter kot blagi diuretik. Regrat je »ena od šestih najbolj iskanih zelišč za kitajsko omaro zdravil« objavlja The News. In za ljudi, ki imajo trato ali dostop do pašnika, je regrat zastonj.

Kopnenje Andov

V zadnjih 67 letih so se nekateri ledeniki v perujskem gorovju Andi skrčili za 850 do 1500 metrov, poroča limski časopis El Comercio. Glede na študije francoskega glaciologa Antoina Erouta se je v samo več kot 20 letih led stopil in pri tem je nastalo več kot 70 novih jezer, od katerih jih bo verjetno več prestopilo bregove in podrlo svoje naravne jezove. Izguba ledeniškega ledu in snega pomeni manj sladke vode za kmetije, namakalne  projekte in hidroelektrarne. Te vodne zaloge so tudi glavni vir pitne vode za tri latinskoameriška glavna mesta: Limo v Peruju, Quito v Ekvadorju in La Paz v Boliviji. »Ali si lahko zamislite, kaj bi se zgodilo, če bi te zaloge snega in ledu izginile?« sprašuje El Comercio. Erout meni, da so med glavnimi vzroki tega problema klimatske spremembe, povezane s fenomenom El Niño.

»Sindrom nenadnega bogastva«

»Število milijonarjev v Združenih državah in Kanadi se je od leta 1997 dvignilo za skoraj 40%, na 2,5 milijona,« piše kanadski časopis National Post. V časopisu so tudi omenili, da je v visoko razvitem svetu mnogo mladih zelo obogatelo. Po besedah psihologa dr. Stephena Goldbarta pa nekateri ne morejo obvladovati svojega nenadnega bogastva. »Uniči lahko njihovo življenje, povzroči razpad družine in jih privede na pot pogubnega vedenja. Denar ne prinese vedno miru in izpolnitev [želja],« je dejal Goldbart. Po mnenju nekaterih psihologov je visoko razviti svet ustvaril »novo bolezen – sindrom nenadnega bogastva«, ki se kaže v močni depresiji, napadih panike in nespečnosti. V Postu je bilo omenjeno, da »se nekateri na novo obogateli čutijo krive, ker imajo toliko denarja, in menijo, da niso upravičeni do njega ali da si ga ne zaslužijo«. Drugi postanejo paranoični in jih je strah, da jih bodo ljudje izkoristili. Dr. Goldbart predlaga, naj se bogati ljudje, ki so nesrečni, povežejo z okolico, ne pa da samo pišejo čeke v dobrodelne namene.

Prekomerna raba antibiotikov

»Stalno opozarjanje zdravstvenih uslužbencev na prekomerno rabo antibiotikov naleti na gluha ušesa,« piše v reviji New Scientist. »Glede na neko raziskavo, v katero so zajeli 10.000 ljudi v devetih državah v ZDA, jih 32 odstotkov še vedno verjame, da lahko antibiotiki pozdravijo prehlad, 27 odstotkov jih misli, da lahko jemanje antibiotikov med prehladom prepreči resnejše bolezni in 48 odstotkov jih pričakuje, da jim bo zdravnik predpisal antibiotike, če ga bodo obiskali zaradi simptomov prehlada.« Toda antibiotiki ne delujejo proti virusnim infekcijam, kakršen je prehlad. Delujejo le proti bakterijskim infekcijam. Obstaja mnenje, da je prekomerna raba antibiotikov glavni razlog za bolezni, do katerih pride zaradi odpornosti proti zdravilom. (Glej Prebudite se!, 22. december 1998, stran 28.) Brian Spratt z oxfordske univerze pravi: »Poiskati moramo boljši način za posredovanje pravega sporočila.«

Zelo nenavaden ledeni hrošč

»V novosestavljenem Handbook of Insects so objavili eno prvih slik redkega in izmikajočega se ‚ledenega hrošča‘, ki živi v Skalnem gorovju in delih Rusije,« poroča londonski The Sunday Telegraph. Ta žuželka, ki leze po skalah na severu, lahko živi zelo visoko in se hrani s poginulim plenom ali deli žuželk, ki jih nosi veter. Hrošč je svetlo rjav in rumen, ima dolge tipalke, nima pa kril. Mlada žival je nekoliko podobna še ne popolnoma razviti strigalici. Hrošč je dolg do 3 centimetre in spada v red žuželk, ki so ga odkrili pred manj kot 100 leti. »Tako dobro je prilagojen mrzlemu okolju, da bo, če ga človek drži v dlani, zaradi vročine umrl,« je pojasnjeno v časopisu. Dr. George McGavin z oxfordskega univerzitetnega muzeja zgodovine naravoslovja, avtor te nove knjige, opaža, da je doslej razpoznana komaj petina žuželk na svetu.

Zakaj je v brezalkoholnih pijačah kofein?

»Če kofein ne izboljša okusa brezalkoholnih pijač, zakaj je potem v njih?« sprašuje revija New Scientist. »Znanstveniki z John Hopkinsove univerze v Baltimoru so odkrili, da lahko samo 2 od 25 odraslih pivcev kole po okusu ločita različico s kofeinom in brez njega.« Toda 70 odstotkov od 15 milijard pločevink gaziranih pijač, ki so jih popili Američani leta 1998, je vsebovalo kofein. Psihofarmakolog Roland Griffiths je skupaj s svojimi kolegi v neki prejšnji študiji »našel dokaz odtegnitvenih simptomov pri otrocih, ki jim niso dali njihove običajne kofeinizirane brezalkoholne pijače«. Griffiths trdi: »Dodajajo drogo, ki povzroča rahlo odvisnost in zagotovo ni zanemarljiva, saj ljudje spijejo mnogo več gaziranih pijač s kofeinom kakor brez njega.«