Biblijsko gledišče

Ali so sanje Božja sporočila?

PRAVIJO, da je izumitelj Elias Howe svojo zamisel o zasnovi šivalnega stroja dobil na podlagi sanj. Skladatelj Mozart je dejal, da so se mu mnoge teme za njegovo glasbo porodile v sanjah. Kemik Friedrich August Kekule von Stradonitz je podobno trdil, da je obliko molekule benzena odkril v sanjah. Takšni primeri pa niso redki. Skozi zgodovino so sanje v mnogih kulturah prištevali k nadnaravnemu. V nekaterih kulturah verjamejo, da sta oba svetova, svet sanj in budnosti, enako resnična.

V Bibliji je več poročil, v katerih so sanje opisane kot pomemben vir informacij – kot oblika Božjega komuniciranja. (Sodniki 7:13, 14; 1. kraljev 3:5) Bog je na primer v sanjah komuniciral z Abrahamom, Jakobom in Jožefom. (1. Mojzesova 28:10–19; 31:10–13; 37:5–11) Babilonski kralj Nebukadnezar je od Boga dobil preroške sanje. (Daniel 2:1, 28–45) Ali torej lahko utemeljeno verjamemo, da so tudi danes nekatere sanje Božja sporočila?

Sanje od Boga

V Bibliji so od Boga navdihnjene sanje vedno imele določen razlog. Res je, da tisti, ki je sanjal, včasih ni mogel takoj razumeti njihovega pomena. V mnogih primerih pa je Ta, ki »razodeva skrivnosti«, sam priskrbel razlago, tako da glede pomena sanj ne bi bilo nobene negotovosti. (Daniel 2:28, 29; Amos 3:7) Sanje od Boga niso bile nejasne oziroma nelogične, kar je pogosto značilno za normalne sanje.

Včasih je Bog po sanjah zaščitil posameznike, ki so imeli ključno vlogo pri izpolnjevanju njegovega namena. Prejemniki takšnih sanj niso nujno bili Božji služabniki. Tako se na primer astrologi, ki so obiskali malega Jezusa, niso vrnili k morilskemu Herodu, kakor je ta zahteval.  Zakaj? Ker so bili v sanjah na to opozorjeni. (Matevž 2:7–12) Tako je imel Jožef, Jezusov očim, dovolj časa, da je s svojo družino zbežal v Egipt, in tudi on je to storil zato, ker mu je bilo tako naročeno v sanjah. S tem je bilo rešeno življenje malega Jezusa. (Matevž 2:13–15)

Stoletja prej je egipčanski faraon sanjal o sedmih zdravih klasih in sedmih debelih kravah ter še o sedmih bolnih klasih in sedmih suhih kravah. Jožef je z Božjo pomočjo pravilno razložil sanje: Egipt bo užival sedem let obilja, katerim bo sledilo sedem let lakote. Ker so Egipčani to vedeli vnaprej, so lahko pripravili zaloge hrane. To je pripomoglo k ohranitvi Abrahamovih potomcev in k temu, da so ti prišli v Egipt. (1. Mojzesova, 41. poglavje; 45:5–8)

Tudi babilonski kralj Nebukadnezar je imel sanje. Te so napovedovale dvig in padec prihodnjih svetovnih sil, ki bodo neposredno vplivale na Božje ljudstvo. (Daniel 2:31–43) Kasneje je imel še ene sanje, ki so napovedovale, da bo on sam padel v norost in čez nekaj časa ozdravel. Te preroške sanje so imele večjo izpolnitev, natančno so nakazale ustanovitev Mesijanskega kraljestva, po katerem bo Bog izpolnil svojo voljo. (Daniel 4:10–37)

Kako pa je danes?

Da, Bog je z nekaterimi ljudmi komuniciral po sanjah. Toda Biblija nakazuje, da je bilo to precej redko. Sanje niso bile nikoli glavna oblika Božjega komuniciranja. Mnogi zvesti Božji služabniki niso nikoli v sanjah dobili sporočil od Boga. Božje komuniciranje s človekom po sanjah se lahko primerja s tem, ko je Bog razdelil Rdeče morje. Vemo, da je to enkrat storil, vsekakor pa to ni njegov običajni način ravnanja s svojim ljudstvom. (2. Mojzesova 14:21)

Apostol Pavel je potrdil, da je v njegovih dneh Bog po duhu na svoje služabnike deloval na mnoge izredne načine. Dejal je: »Enemu se namreč po Duhu daje beseda modrosti, a drugemu beseda znanja po istem Duhu, drugemu pa vera v istem Duhu, a drugemu dar ozdravljati v istem Duhu, a drugemu dela čudežnih moči, drugemu pa proroštvo, a drugemu razločevanje duhov, drugemu pa raznovrstnost jezikov, a drugemu razkladanje jezikov.« (1. Korinčanom 12:8–10) Čeprav od Boga navdihnjene sanje tu niso posebej omenjene, je očitno precej kristjanov dobilo takšne sanje kot enega od darov duha, v izpolnitev Joela 2:28. (Dejanja 16:9, 10)

Vendar pa je apostol glede teh posebnih darov rekel: »Če pa so darovi proroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo, ali spoznanje, preide.« (1. Korinčanom 13:8) Očitno so bile med darovi, ki naj bi ‚ponehali‘ tudi različne oblike Božjega komuniciranja. Po smrti apostolov Bog svojim služabnikom ni več dajal teh posebnih darov.

Danes se strokovnjaki še vedno trudijo razumeti proces sanjanja in ali ta ima uporabno vlogo. Biblija tega ne razkriva. Vendar pa opominja tiste, ki v sanjah vztrajno iščejo božanska sporočila. V Zahariju 10:2 pravi: »Vedeževalci [. . .] govore lažnive sanje.« Bog tudi svari pred iskanjem napovedovalnih znamenj (omenov). (5. Mojzesova 18:10–12) Glede na ta svarila kristjani danes ne pričakujejo, da bodo v sanjah dobili Božje vodstvo. Na sanje raje gledajo kot na nekaj, kar se pač dogaja med spanjem.