Kaj mestom prinaša prihodnost?

»POGLEDATI v naša mesta, pomeni videti v prihodnost.« To je dejal Ismail Serageldin s Svetovne banke. Toda glede na to, kar smo videli do sedaj, ta prihodnost ni svetla.

Pohvalno je, da se na mnogih urbanih področjih zelo trudijo izboljšati življenje. V mestu New York so pred kratkim končali obnovo Times Squara v Manhattnu. Prej je bil znan po pornografskih ustanovah, zlorabi drog in kriminalu. Sedaj pa se po ulicah vrstijo nove maloprodajne trgovine in gledališča – kar privablja na tisoče obiskovalcev. Neapelj v Italiji, »blesteče, kultivirano mesto, ki je bilo nekdaj na nivoju Londona in Pariza«, po besedah iz revije National Geographic, je bilo med drugo svetovno vojno uničeno. Neapelj je postal pravi simbol kriminala in kaosa. Toda ko je bilo mesto izbrano za prizorišče politične konference v letu 1994, je z večjo obnovitvijo mestnega središča doživelo nekakšen preporod.

Seveda varnejša, čistejša mesta nekaj stanejo. Večja varnost pogosto pomeni okrepljeno policijsko navzočnost. Nadaljnja cena pa utegne biti zasebnost. Nekatera javna mesta so pod stalnim nadzorstvom televizijskih kamer in policijskih uslužbencev v civilu. Ko se sprehajate po parku in hodite mimo vodometov, kipov ali cvetličnih gred, greste morda nevede mimo varnostnih kontrolnih točk.

Včasih pa izboljšave drago stanejo revne. Razmislite na primer o procesu, ko družine z višjim dohodkom prevzamejo prej revne soseske. Ta proces je rezultat spreminjajoče se ekonomije – »premika iz proizvodnje na storitvene dejavnosti, iz odvisnosti od srednje zahtevnih veščin na odvisnost od avtomatizacije« (Gentrification of the City, izdala Neil Smith in Peter Williams). Ko se proizvodnih delovnih mest več ne potrebuje in raste povpraševanje po strokovnih in tehničnih delavcih, raste tudi povpraševanje po ustreznih stanovanjih za ljudi srednjega družbenega razreda. Mnogi zelo dobro plačani strokovnjaki si raje renovirajo dom v soseskah, ki so v sorazmerno  slabem stanju, kakor da bi se vozili v predmestje.

Seveda se zaradi tega stanje v soseski zelo izboljša. Toda ko se soseske izboljšujejo, rastejo tudi cene. Revni tako več ne zmorejo stroškov za življenje v soseskah, kjer so delali in živeli leta in leta!

Smrt mest?

Mesta morda šele začenjajo čutiti sile sprememb, ki jih prinaša nova tehnika. Ker internet postaja vse bolj priljubljeno sredstvo, po katerem se lahko kupuje in opravlja posle, bi to lahko imelo dramatičen učinek. Nova tehnika je nekaterim poslom že olajšala preselitev na nove lokacije zunaj mest – s tem pa potegnejo s seboj tudi mnogo delavcev.

Če se bo kupovalo in poslovalo največ po internetu, bo ljudem morda vse manj do tega, da bi potovali v natrpana poslovna središča. V knjigi Cities in Civilization piše: »Predvidimo lahko, da bodo nekateri rutinski delavci, zlasti honorarni delavci, delali samo še doma oziroma na bližnjih delovnih mestih, [. . .] zaradi česar bo na splošno manj prometa.« Arhitekt Moshe Safdie razmišlja podobno: »V tem novem okolju bomo morda imeli vsepovsod raztreseno na milijone mestec, ki bodo posameznikom lokalno ponujala ugodnosti življenja v majhnih mestih, elektronsko pa kulturno bogastvo velikih zgodovinskih mest.«

Kaj mestom prinaša prihodnost?

Mnogi opazovalci menijo, da mesta tehniki navkljub ponujajo storitve in prednosti, ki bodo ljudi še naprej privabljale. Kakor koli že bo v prihodnosti, današnja mesta so v težavah sedaj! In na vidiku ni nobene rešitve mnogih in velikih problemov glede stanovanj in higienskih razmer za vse številnejše milijone revnih mestnih prebivalcev. Niti ni še nihče prišel blizu rešitvi, kako odstraniti kriminal in zaustaviti propadanje okolja oziroma urbano onesnaževanje.

Nekateri bodo morda dokazovali, da bi vlade preprosto morale nameniti več denarja za svoja mesta. Toda če razmislimo o tem, kakšno poročilo imajo do sedaj mnoge vlade glede upravljanja s svojimi sredstvi, ali je stvarno meniti, da se probleme mest lahko reši preprosto tako, da se napiše ček? Že pred desetletji je v knjigi The Death and Life of Great American Cities pisalo: »Obstaja zaželen mit, da bi lahko, če bi le imeli dovolj denarja [. . .], odpravili vse naše revne, zanemarjene mestne predele [. . .]. Toda poglejte, kaj smo zgradili z nekaj prvimi milijardami: naselja za ljudi z nizkimi dohodki, ki so postali hujši centri prestopništva, vandalizma in splošnega socialnega brezupa, kakor so bili revni in zanemarjeni mestni predeli,  katere naj bi ta naselja nadomestila.« Te besede še vedno odzvanjajo resnico.

Toda če rešitev ni v denarju, v čem potem je? Ne smemo pozabiti, da mesta sestavljajo ljudje, ne le zgradbe in ceste. Torej končna analiza kaže, da se morajo spremeniti ljudje, da bi se mestno življenje lahko izboljšalo. »Najboljša ekonomija mesta je skrb in omikanost ljudi,« pravi Lewis Mumford v The City in History. In da bi se lahko odpravilo zlorabo drog, prostitucijo, onesnaževanje, propadanje okolja, socialno neenakost, vandalizem, grafite in podobno, je treba več od okrepljene policijske navzočnosti oziroma svežega nanosa barve. Ljudem je treba pomagati, da zelo spremenijo svoje razmišljanje in vedenje.

Sprememba vodstva

Takšne obsežne spremembe pa seveda ljudje niso zmožni izvesti. Tako bodo vsi poskusi, da bi rešili probleme današnjih mest – ne glede na to, kako dobronamerni so – na koncu neuspešni. Vendar pa preučevalci Biblije ne obupajo, saj na sedanje težave mest gledajo samo kot na še en primer več, da človek ni sposoben prav voditi našega planeta. Današnja kaotična mesta, ki se širijo na vse strani, izrazito poudarjajo besede iz Biblije, zapisane v Jeremiju 10:23: »Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« Rezultat človekovih poskusov, da bi sam vladal, je velikanska beda – problemi, ki so v naših mestih še toliko večji.

Mestne prebivalce po svetu lahko tolaži biblijska obljuba, zapisana v Razodetju 11:18, da bo Bog ‚pogubil tiste, kateri pogubljajo zemljo‘. To pa še zdaleč ni negativno, temveč kaže na pozitivno prihodnost za človeštvo. Obljublja, da bo Bog prevzel vodenje našega planeta, in sicer po vladi oziroma Kraljestvu. (Daniel 2:44) Nič več ne bo milijone ljudi živelo v nepopisni revščini, ne bodo prikrajšani za primerno stanovanje in temeljne higienske razmere, prikrajšani za dostojanstvo, za upanje. Pod Božjo vlado bodo ljudje uživali gmotno blaginjo, cvetoče zdravje in živeli bodo v lepih domovih. (Izaija 33:24; 65:21–23)

Ta novi svet je edina stvarna rešitev za probleme današnjih mest.

[Slike na straneh 8, 9]

Na mnogih urbanih področjih se zelo trudijo izboljšati življenje

Neapelj v Italiji

New York v ZDA

Sydney v Avstraliji

[Vir slike]

SuperStock

[Slika na strani 10]

Božji novi svet daje rešitev za probleme današnjih mestnih prebivalcev