Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sovjetski napad na religijo

Sovjetski napad na religijo

Sovjetski napad na religijo

ZVEZA sovjetskih socialističnih republik je nastala leta 1922. Med njenimi prvimi štirimi republikami je bila daleč največja in najvidnejša Rusija. Zveza se je širila in sčasoma obsegala 15 republik in skoraj šestino zemeljske kopne površine. Toda leta 1991 je Sovjetska zveza nenadoma razpadla. * Pomenljivo je, da je bila to prva država, ki je skušala iz uma svojih ljudi izkoreniniti vero v Boga.

Vladimir Lenin, prvi voditelj Sovjetske zveze, je bil učenec Karla Marxa, ki je krščanstvo prikazal kot sredstvo za zatiranje. Marx je religijo poimenoval »opij za ljudstvo«, Lenin pa je kasneje izjavil: »Vsaka verska zamisel, vsaka zamisel o kakršnem koli bogu, [. . .] je nepopisna pokvarjenost.«

Ko je Tihon, patriarh ruske pravoslavne cerkve, leta 1925 umrl, cerkev ni smela izvoliti drugega patriarha. Sledil je napad na religijo, v katerem so večino cerkvenih zgradb uničili ali pa jih priredili za svetne namene. Duhovnike so obsodili na taborišča s suženjskim delom, v katerih so mnogi umrli. »Pod vlado Josifa Stalina proti koncu 1920-ih in v 1930-ih,« pojasnjuje Encyclopædia Britannica, »je cerkev okusila krvavo preganjanje, v katerem je bilo na tisoče žrtev. Do leta 1939 so lahko uradno delali le trije oziroma štirje pravoslavni škofje in 100 cerkev.«

Tako rekoč čez noč pa je prišlo do izrazite spremembe.

Druga svetovna vojna in religija

Leta 1939 je nacistična Nemčija, ki je bila tedaj zaveznik Sovjetske zveze, napadla Poljsko in tako se je začela druga svetovna vojna. V enem letu je Sovjetska zveza prevzela zadnje 4 od svojih 15 republik: Latvijo, Litvo, Estonijo in Moldavijo. Junija 1941 pa je Nemčija silovito napadla Sovjetsko zvezo, kar je Stalina popolnoma presenetilo. Do konca tega leta so nemške čete prodrle do predmestja Moskve in kazalo je, da je padec Sovjetske zveze neogiben.

Stalin je v obupu skušal mobilizirati narod za veliko domoljubno vojno, kakor so jo poimenovali Rusi. Zavedal se je, da bo moral cerkvi dati določene pravice, da bo ljudstvo podprlo vojno, saj so milijoni med njim še vedno ostali verni. Kakšen je bil izid te izredne spremembe Stalinove politike do religije?

Rusko ljudstvo je bilo s sodelovanjem cerkve mobilizirano za vojno in do leta 1945 je Sovjetska zveza nad Nemčijo izbojevala izredno zmago. Po tem, ko je bil sovjetski napad na religijo začasno ustavljen, se je število pravoslavnih cerkva povečalo na 25.000, število duhovnikov pa na 33.000.

Ponovni napad

Toda v resnici se cilj sovjetskih voditeljev, da iz uma svojega ljudstva izkoreninijo zamisel o Bogu, ni spremenil. The Encyclopædia Britannica pojasnjuje: »Novo protiversko gibanje je začel prvi sekretar Nikita Hruščov v letih od 1959 do 1964, število odprtih cerkev je zmanjšal na manj kot 10.000. Patriarh Pimen je bil izvoljen leta 1971 po smrti Alekseja, in čeprav so bili cerkvi še vedno vdani milijoni, je njena prihodnost ostala negotova.« *

Kasneje bomo obravnavali, kako je ruski pravoslavni cerkvi uspelo preživeti ponovni sovjetski napad. Toda kako je bilo z drugimi religijami v Sovjetski zvezi? Katera med temi je bila najbolj v središču napada in zakaj? To bo obravnaval naslednji članek.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 2 Petnajst neodvisnih držav, ki so bile nekdaj sovjetske republike, je naslednjih: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Estonija, Gruzija, Kazahstan, Kirgistan, Latvija, Litva, Moldavija, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina in Uzbekistan.

^ odst. 11 Aleksej I. je bil ruski pravoslavni patriarh od leta 1945 do 1970, Aleksej II. pa od leta 1990 do sedaj.

[Slika na strani 3]

Lenin je dejal, da je ‚vsaka zamisel o Bogu nepopisna pokvarjenost‘

[Vir slike]

Musée d’Histoire Contemporaine —BDIC