Stolp v Crestu

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ FRANCIJE

ZGODOVINSKI stolpi, vsakovrstnih oblik in velikosti, so bili namenjeni marsičemu. Nekatere so zgradili za varovanje strateških točk, v drugih pa so bili zapori; kakor koli že, danes je večina med njimi namenjena turizmu. Stolp, ki se dviga nad mestecem Crest na bregu reke Drôme v jugovzhodni Franciji, je izpolnil vse tri vloge.

Stolp v Crestu je zaradi mogočne velikosti videti že oddaleč. Na severovzhodni strani meri 52 metrov in je tako eden najvišjih v Franciji. Z vrha je res čudovit panoramski razgled na obronke gorovja Vercors, na gorovje v Ardèchu in na dolino reke Rone.

Začetki stolpa niso natančno poznani, toda najprej je imel vlogo trdnjave. Med albižansko križarsko vojno v 13. stoletju so jo zavzele katoliške čete Simona de Montforta, katerim so pomagali katoliški škofje. Takrat so jo uporabljali kot oporišče za boj proti albižanom.

Med verskimi vojnami (1562–98) so trdnjavo večkrat napadli protestanti, a je niso nikoli zavzeli. Stolp je leta 1633 komaj ušel uničenju, ko so vse razen njegovih najmočnejših in najbolj zaščitenih delov uničili na ukaz kralja Ludvika XIII. Od takrat naprej so ga uporabljali kot zapor za navadne kriminalce in nasprotnike monarhije, pa tudi za hugenote. Te francoske protestante so zapirali v času, ko se je postopoma opuščalo nantski edikt, ki je v Francijo prinesel nekaj verske strpnosti. Na zaporniških zidovih je še vedno videti pisna sporočila nekaterih od teh verskih zapornikov.

Danes je stolp v Crestu zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče povprečno 30.000 ljudi. Leta 1998 je bil med prizorišči proslav ob 400. obletnici nantskega edikta. Njegovi zidovi so mračen opomin, kaj se lahko zgodi, ko se dopusti, da se razvije ozračje verske nestrpnosti.