Ali se holokavst lahko ponovi?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠVEDSKE

DRŽAVNI voditelji in drugi predstavniki 48 vlad z vsega sveta so se od 26. do 28. januarja 2000 zbrali v glavnem mestu Švedske na Stockholmskem mednarodnem forumu o holokavstu. Nekatere izjave z govorniškega odra so razkrile, da je svetovne voditelje strah oživitve nacizma. Ehud Barak, nekdanji izraelski ministrski predsednik, je dejal: »Ta konferenca vsemu svetu sporoča: nikoli več naj se nikjer na površju zemlje ne tolerira režima zla, morjenja in diskriminacije med človeškimi bitji zaradi religije, rase ali barve kože.«

Ne le judovska stvar

Mnogi ljudje po svetu povezujejo izraz »holokavst« samo z Judi. Vendar pa so bili žrtve tudi drugi. Švedski ministrski predsednik je na neki judovski slovesnosti v spomin na holokavst, ki je v času foruma potekala v veliki stockholmski sinagogi in o kateri so veliko poročali, predlagal, naj se naredi zaobljuba, da se odpre vse arhive po svetu in tako javnosti razjasni holokavst. »Seznanite nas,« je dejal, »o genocidu Romov, množičnem pomoru invalidov ter preganjanju in pomoru homoseksualcev, disidentov in Jehovovih prič.«

Švedska vlada je izdala knjigo o holokavstu z naslovom Povejte vašim otrokom, ki so jo po državi brezplačno razdelili vsem družinam z otroki. V tej publikaciji piše, da Jehovove priče »niso hoteli priseči zvestobe Hitlerju in nacistični Nemčiji. Ta upor je izjemen, ker bi že samo podpis takšnega dokumenta o zvestobi končal njihovo preganjanje – toda le malo se jih je odločilo za to možnost.«

 Holokavst in Jehovove priče

Leta 1933 je bilo v Nemčiji okrog 25.000 Jehovovih prič. Tisoči med njimi so bili med prvimi od vseh ljudi, ki so jih odpeljali v nacistična taborišča in zapore. Izjavljali so, da so kot kristjani nevtralni do vseh vrst političnih in vojaških dejavnosti. Niso pozdravljali Hitlerja. Niso hoteli sprejeti rasistične ideologije nacistov, niti sodelovati v Hitlerjevem vojaškem stroju. Okrog 2000 jih je umrlo, več kot 250 od teh zaradi usmrtitve.

Poleg tega so zaprti Priče pomagali zdržati sozapornikom, tudi Judom in drugim. To so naredili s tem, da so jim vlili biblijsko upanje ter z bolnimi in slabotnimi delili vse, kar so imeli, pogosto tudi del svojega zadnjega kosa kruha. V zgodnjih letih nacističnega preganjanja so tudi ven tihotapili informacije o obstoju koncentracijskih taborišč in o tem, kaj se v njih dogaja. Od takrat so v svojih revijah Stražni stolp in Prebudite se!, ki sta razširjeni po vsem svetu, objavili mnogo člankov o nacističnih grozodejstvih, pa tudi življenjske zgodbe preživelih.

Na Stockholmskem mednarodnem forumu o holokavstu je bilo očitno, da je delegate strah pred oživitvijo nacizma. Profesor Yehuda Bauer, vodja Mednarodnega centra za preučevanje holokavsta na Inštitutu za današnje Jude, v Izraelu, je to izrazil z besedami: »Ker se je zgodil enkrat, se lahko ponovi, ne v isti obliki, ne nujno istim ljudem, niti ni nujno, da ga zagrešijo isti ljudje, lahko se zgodi komur koli po komer koli. Prej takšnega primera v zgodovini še ni bilo, zdaj je primer tukaj.«

[Slika na strani 12]

V taboriščih se je Jehovove priče razpoznalo po vijoličastem trikotniku

[Slike na straneh 12, 13]

1. Juliusa Engelhardta, enega od Jehovovih prič, so nacisti 14. avgusta 1944 v Brandenburgu usmrtili

2. Trije Jehovovi pričevalci gredo domov, po tem ko so bili leta 1945 osvobojeni iz Sachsenhausna

3. Elsa Abt, Priča, ki so jo ločili od njene hčerkice in jo za skoraj tri leta zaprli

[Vir slike]

Nordrhein-Westfälisches Hauptstaatsarchiv, Düsseldorf

[Slike na strani 13]

Na teh videokasetah preživeli Priče pripovedujejo svojo zgodbo