Cherrapunji – eden najbolj mokrih krajev na zemlji

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ INDIJE

EDEN najbolj mokrih krajev na zemlji? Toda kako je to mogoče? Tukaj v Indiji precej pogosto primanjkuje vode in večino dni niti ne potrebujete dežnika! Kateri nenavadni kraj opisujemo? Cherrapunji, mesto v Meghalaji, severovzhodni zvezni državi Indije, ki meji na Bangladeš. Meghalaja je tako lepa, da ji pravijo »vzhodna Škotska«. Njeno ime pomeni »dom oblakov«. Toda zakaj imajo Cherrapunji že dolgo za enega najbolj mokrih krajev na zemlji? Na kratko si oglejmo to zanimivo naravno čudo. *

Naše potovanje začenjamo v Shillongu, glavnem mestu zvezne države Meghalaje. Stopimo na izletniški avtobus in se odpeljemo proti jugu. Ko se vozimo mimo valovitih gričev in širnih travnikov, vidimo pred seboj čakajoče oblake, ki nas takoj spomnijo na primerno ime Meghalaje.

Cesta se vijugajoče vzpenja po robu globoke soteske, na gosto obdane z drevesi. Voda v slapovih pada z velike višine in polni reko, ki se vali skozi dolino. Ko se naš avtobus ustavi v Mawkdoku, vidimo nizke oblake, ki se vrtinčijo skozi gričevje. Nenadoma nam zakrijejo pogled na vso pokrajino, nato pa se prav tako hitro dvignejo in jo odkrijejo. Že čez trenutek smo tudi mi oviti v gmoto oblaka ter izgubljeni v mehki beli odeji nevidnosti. Kmalu pa se oblaki odvrtinčijo stran in sonce osvetli presenetljiv razgled.

Cherrapunji leži 1300 metrov nad morsko gladino. Ko pridemo v mesto, ni videti deževnih oblakov in nihče ne nosi dežnika. Samo mi obiskovalci smo pripravljeni na naliv! Kdaj torej pada dež?

Tropska področja okusijo močan naliv takrat, ko zaradi sonca izhlapijo velike količine vode iz toplejših delov oceana. Ko vlažni vetrovi z Indijskega oceana udarijo ob južna pobočja  Himalaje in so se prisiljeni dvigniti, odvržejo svoj tovor v obliki hudega naliva. Največ ga prejme planota Meghalaja. Poleg tega se zdi, da se deževni oblaki dvignejo in plavajo nad planoto, dokler se zrak proti večeru ne shladi, saj se v to visoko področje čez dan upre tropsko sonce z vso svojo močjo. To lahko pojasni, zakaj večino dežja pade ponoči.

Julija leta 1861 se je na Cherrapunji zlilo osupljivih 930 centimetrov dežja! In v 12-mesečnem obdobju, od 1. avgusta 1860 do 31. julija 1861, je padlo 2646 centimetrov dežja. Danes v Cherrapunjiju dežuje povprečno 180 dni na leto. Najmočneje dežuje od junija do septembra. Večina dežja pade ponoči, zato si lahko obiskovalci ogledujejo znamenitosti, ne da bi jih namočil naliv.

Težko je verjeti, da bi pri tolikšnem dežju na področju sploh kdaj lahko primanjkovalo vode. Toda to se pogosto zgodi v zimskih mesecih. Kam se monsunski hudourniki stekajo? Zaradi izdatnega krčenja gozdov v neposredni okolici Cherrapunjija se večina dežja zlije z visoke planote ter polni reke, ki se potem s planjave večinoma stekajo v Bangladeš. Razmišlja se o projektih zajezitve potokov in gradnji zbiralnikov. Toda po besedah rodovnega kralja Mawsynrama, G. S. Malngianga, »ni resnega naprezanja za rešitev tega vodnega problema«.

Ogled Cherrapunjija je bil gotovo zanimiv in poučen. Kakšen presenetljiv razgled ponuja ta kraj! In tukaj je še čudovito cvetje, med katerim je kakih 300 vrst orhidej ter edinstvena vrsta mesojede vrčnice. Poleg tega je mogoče občudovati veliko raznovrstnih živali, raziskovati apnenčaste jame in preučevati megalite. Na področju so tudi nasadi oranževcev, ki dajejo sočen plod ter omogočajo naravno pridobivanje slastnega oranževega medu. Vse to čaka obiskovalce Meghalaje, ‚doma oblakov‘, in Cherrapunjija, enega najbolj mokrih krajev na zemlji.

[Podčrtna opomba]

[Zemljevid na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

INDIJA

Cherrapunji

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 23]

Slapovi polnijo reko, ki se vali skozi dolino

[Slika na strani 23]

Ta vrsta mesojede vrčnice je edinstvena za ta del zemlje

[Vir slike]

Photograph by Matthew Miller