Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Poučevati versko zgodovino?

V nedavni anketi časopisa Le Monde in revije Notre Histoire je le 57 odstotkov Francozov izjavilo, da bi se strinjali s poukom verske zgodovine v državnih šolah. »Nenavadno je, da število nasprotnikov raste,« piše Notre Histoire. »To kaže bodisi na negotovost do spreobračanja ali na koncept šole, po katerem bi morala biti religija popolnoma izvzeta.« Paradoks je, da velika večina verjame, da bi takšen pouk pripomogel k strpnosti med učenci. Glede na anketo je zdaj v Franciji islam s štirimi milijoni pripadnikov druga največja religija za katolicizmom, medtem ko protestanti, judje, budisti, ortodoksni kristjani in Jehovove priče prav tako oblikujejo »raznoliko versko sliko« države.

Prenašanje infekcije

»Infekcijske bolezni se lahko prenašajo s človeka na človeka že preprosto z odpiranjem vodne pipe ali dvigovanjem telefonske slušalke,« piše v londonskem The Guardianu. Znanstveniki z arizonske univerze v ameriški zvezni državi Tucson so poročali, da lahko močno prehlajen človek, ki se usekne, potem pa odpre pipo, pusti »na ročici več kot 1000 virusov«. Mnogi od teh lahko okužijo drugega človeka, ki prime za pipo, še posebej če se ta potem dotakne svojih ust, nosu ali oči. Preskusi z bakterijami in bakterijskimi virusi so pokazali, da »se je po telefonski slušalki preneslo 39% bakterij in 66% virusov, po pipi pa 28% [bakterij] in 34% [virusov]«. Če se človek z okuženim prstom dotakne spodnje ustnice, bo prenesel več kot tretjino teh patogenih organizmov. Bolezni, ki jih povzročajo rotavirusi, in diareja, ki jo povzroča salmonela, se zlahka prenašajo z neumitimi rokami.

Sredstvo proti nadlogi kobilic

»Mobilizirali so vojsko 700.000 posebej izurjenih rac in kokoši, da bi pomagale v boju proti največji kitajski nadlogi kobilic v 25 letih,« poroča londonski The Daily Telegraph. Poleti leta 2000 so roji kobilic uničili 1,6 milijona hektarja pridelka na severu in vzhodu države ter 3,9 milijona hektarja travnikov na daljnem zahodnem Xinjiangu. Race in kokoši so izurili tako, da so se ob pisku piščalke zagnale nad žuželke in jih pojedle. Žao Xinčun, namestnik direktorja Urada za nadzor kobilic in podgan v Xinjiangu, kjer urijo in uporabljajo to perutnino, pojasnjuje: »Kmetje so vedeli, da kokoši zelo rade jedo kobilice, zato smo naredili nekaj preizkusov [in] ugotovili, da lahko race pojedo več kakor kokoši [vsaka tja do 400 kobilic dnevno], da so v slabem vremenu bolj žilave in da jih orli ali podlasice ne jedo. [. . .] Spustimo jih na travnik in zažvižgamo, one pa pojedo kobilice.« Ptice so del programa, h kateremu spada tudi odstranjevanje plevela s posipavanjem iz zraka in uporaba mikroorganizmov, ki ubijajo kobilice.

Spanje ni razkošje

»Vsaj četrtina Južnoafričanov opravlja delo na pol sape [s polovično močjo], ker premalo ali moteno spijo,« piše v južnoafriškem časopisu The Natal Witness. Po besedah dr. Jamesa Maasa, raziskovalca za spanje, le-to omogoča možganom, da se napolnijo z življenjsko pomembnimi nevrotransmiterji, zato je dovolj spanja nujno za dober spomin, ustvarjalnost, reševanje problemov in sposobnost učenja. Med posledicami nezadostnega spanja so depresija, razdražljivost, tesnoba, manj smisla za humor in družabne dejavnosti, manjša sposobnost zbranosti in pomnjenja, manj komunikacije in spretnosti odločanja, večje tveganje in manjša produktivnost ter slabša kakovost življenja. Ljudje, ki spijo po pet ur ali manj, so tudi manj odporni na viruse. »Za največjo storilnost,« pravi Maas, »moramo tretjino svojega življenja vložiti v spanje, kar povprečno pomeni osem ur na noč.«

Globokomorske korale

»V globokih, temnih, mrzlih vodah severne Evrope so odkrili koralne grebene – z vso intenzivnostjo in raznolikostjo morskega življenja, značilnega za njihove tropske dvojnike,« poroča kanadski National Post. Korale pomagajo preživeti stotinam vrst, tudi spužvam, roževinastim koralam in »številnim vrstam morskih črvov, od katerih mnoge znanstveniki še nikoli niso opisali«. V vzorcih usedlin so našli številne male živali z morskega dna, »približno polovica od njih je za znanost nova«, pravi Alex Rogers s Southamptonskega univerzitetnega oceanografskega središča v Združenem kraljestvu. »Te korale moramo zaščititi, pa ne toliko zaradi koral samih, saj v osamelih kolonijah živijo tudi drugod, temveč zaradi življenjskega okolja drugih živali, ki tam živijo.« Meni, da jih med temi koralami živi kakih 900 vrst. Domnevajo tudi, da so korale dom »zaroda nekaterih tržno pomembnih rib«, piše v časopisu.

Razpad britanske družine

Britanija ima najvišji odstotek razvez v Evropi in še večji odstotek neporočenih parov, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu, pa so se razšli. Vlada je naročila študijo »Cena razpada družine« in to poročilo opozarja: »Glavni vzrok za padec blaginje otrok je razpad družine, še posebej tiste, v kateri sta ob otroku mati in oče.« Neposredne posledice stanejo britanskega davkoplačevalca povprečno 11 funtov [3700 tolarjev] na teden, v posredni ceni pa so tudi dodatni domovi, ki jih potrebujejo razdeljene družine in posledično škodovanje okolju. V poročilu ne želijo moralizirati, vendar pa pravijo: »Prepričani smo, da se je skozi čas pokazalo, kako je zakonska zveza najbolj zanesljiv temelj za trdno družbo in vzgojo otrok.«

Problematični slonji mladostniki

Mladi slonji samci so odgovorni za 36 registriranih poginov nosorogov od leta 1991 v Hluhluwe-umfolozijskem parku v Južnoafriški republiki, piše v poročilu African Wildlife z naslovom »Prizanašajte z rilcem, razvadite otroka«. Izkazalo se je, da so nenormalno agresivni mladostniki ponovno naseljeni osiroteli preživelci iz Krugerjevega narodnega parka, kjer so imeli politiko odstranjevanja slonov. Ti mladiči so postali napadalni oziroma so se spolno vznemirili mnogo let prej kakor običajno. Znanstveniki so prepričani, da se sloni tako zablodelo obnašajo zato, ker nimajo normalne slonje družbene strukture. To je bil tudi razlog, zakaj so iz Krugerjevega narodnega parka pripeljali deset slonjih očakov, da bi disciplinirali zlovoljne mlade. Drugi rezervat za divje živali, v katerem so ta program uvedli leta 1998, sedaj ne poroča več o poginu nosorogov.

Napadena kitajska terakotna armada

»Ena najbolj slavnih kitajskih turističnih znamenitosti, 2200 let stara terakotna armada, se spopada z novim sovražnikom,« poroča londonski The Guardian. Štirideset vrst gliv je napadlo več kot 1400 od nad 8000 izkopanih vojakov v naravni velikosti, lokostrelcev in konj blizu kraljevega groba kitajskega cesarja Qin Šihuanga, zunaj Xiana, starega glavnega mesta te države. Ta spektakularna zbirka, ki so jo odkrili leta 1974 in je zdaj v podzemnem obokanem prostoru, je v nevarnosti tudi zato, ker »izdihan zrak in telesna toplota skoraj 4300 obiskovalcev dnevno razjeda ostanke likov, ki so bili nekoč jasno obarvani«, piše v londonskem The Timesu. Da se plesen ne bi razširila na vse like, so xianske mestne oblasti povabile neko belgijsko podjetje, ki je specializirano za uničevanje gliv.

Zima – prijatelj ali sovražnik?

Ni nujno, da hladno in vlažno vreme škoduje vašemu zdravju, poroča nemški zdravstveni bilten Apotheken Umschau. Prav nasprotno, redni sprehodi v zimskem vremenu lahko spodbudijo delovanje srca in krvožilja ter po mnenju medicinske klimatologinje dr. Angele Schuh ojačajo vse telo. Če je človek zaprt v ogrevani sobi, morda telo izgubi sposobnost pravilnega odziva na temperaturne spremembe. Menijo, da to lahko poveča dovzetnost za infekcije, utrujenost in glavobole. Z redno vadbo v »slabem« vremenu pa se telo utrdi in lahko postane manj občutljivo za mraz in bolj vitalno.