Newgrange – več vprašanj kakor odgovorov?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ IRSKE

V ZGODNJI irski literaturi je ta kraj imenovan Brú na Bóinne, kar pomeni »hiša oziroma graščina Boyne«. Danes je na tem skrivnostnem področju, ki leži ob zavoju reke Boyne, kakih 50 kilometrov severno od Dublina, izkopanih nekaj najstarejših grobnic na svetu. Ena od njih se imenuje Newgrange. Nihče ne ve natanko, koliko je ta grobnica stara, čeprav nekateri menijo, da je starejša od velike piramide v Gizah v Egiptu. Ob zimskem sončnem obratu oziroma solsticiju se turisti vsako leto zgrinjajo v Newgrange, da bi videli resnično presenetljiv dokaz sposobnosti prednikov.

Zakaj so jo zgradili?

Ta skrivnostni spomenik je moral graditeljem zelo veliko pomeniti. (Glej okvir na strani 24.) Čemu vsa ta poraba časa, truda in sredstev? Zakaj so zgradili to pozornost zbujajočo grobnico?

Brú na Bóinna, oziroma Brugh na Boinna, očitno niso imeli le za sveti grob, temveč je bil tudi kraj obrednega čaščenja. Profesor Michael O’Kelly, ki je izkopal ta kraj, je poročal: »Brú so povezovali z dobrim bogom Dagdom, njegovo ženo Boand in sinom Aengusom; vsi pripadajo Tuatha Dé, narodu, ki naj bi naseljeval Irsko pred prihodom Galov oziroma Keltov ter se potem umaknil v pravljične gomile in trdnjave v Irski. Imeli [. . .] so jih za nadnaravna bitja, ki bi lahko in ki so delala, kar ni bilo v moči umrljivih.« (Newgrange ​—Archaeology, Art and Legend)

Boand je bila bajeslovna boginja, po kateri je dobila ime reka Boyne. Reka obdaja grobno gomilo s treh strani, zato so morda graditelji verjeli, da bo Boand zavarovala kraj pred hudim. Po besedah raziskovalca Martina Brennana so morda tudi mislili, da nekateri bogovi pravzaprav prebivajo v tej gomili. Dejansko, pravi, zgodnja mitologija, ki je povezana z gomilami, kaže, da so »jih imeli za bivališča živih bogov, ki naj bi bili tam spočeti in rojeni«. (The Stars and the Stones)

Toda Newgrange je bil več kot grobnica za umrle in bivališče bogov. Je ena najstarejših astronomsko uravnanih spomenikov na svetu. Arhitekti so dolgi hodnik in grobnico zelo natančno uravnali s točko na obzorju, kjer ob zimskem solsticiju vzide Sonce. Potem so nad vhodom v grobnico naredili posebno lino. Tako so žarki vzhajajočega Sonca dosegli najbolj notranji del grobnice.

Tudi danes se ob vsakem zimskem solsticiju turisti zbirajo pri Newgrangu, ko sončna svetloba za kakih 15 minut prodre v notranjo izbo. Clare Tuffy, upravnica turističnega središča Brú na Bóinne, je dejala: »Nekateri ljudje so  prepričani, da sončna svetloba, ki prodira v notranjost gomile, predstavlja neke vrste poroko med zemeljsko boginjo in sončnim božanstvom ter da so takratni ljudje mislili, da bo to prispevalo k rodovitnosti tal.«

Uganka v kamen vklesanih motivov

Kolikor je znano, skrivnostni graditelji grobnice niso pustili nobenih zapisov. Pustili pa so svoj podpis v obliki nekaterih izrednih klesarij. Vklesali so spirale, cikcakaste ornamente, pravokotnike, trikotnike, ukrivljene črte, kroge in druge oblike ter pri tem verjetno uporabljali samo kos kremena in kamnito kladivo. Brennan njihovo zapuščino Irski imenuje »največja zbirka megalitske umetnosti na svetu«.

Nekateri menijo, da je skrivnostne vklesane motive mogoče razložiti in da odsevajo vešče znanje astronomije. Brennan meni, da upodabljajo sončno in lunarno dejavnost. »Verjetno [. . .] so bile gomile in simboli posvečeni čaščenju Sonca in Lune,« pravi.  »Že samo to spoznanje, zelo pojasni večino umetnosti.« Drugi izvedenci pa se strinjajo s prej citiranim O’Kellyjem, ki piše, da »so morali [vklesani motivi] tistim, ki so jih videli, nekaj pomeniti, vendar verjetno nikoli ne bomo vedeli, kakšen je bil ta pomen. Ostati mora del skrivnosti Brúja oziroma graščine staroveških bogov.«

»Zelo intelektualni ljudje«

Morda se zdi, da so z Newgrangom povezana sama vprašanja in da ni odgovorov. Skrivnosti, povezane z graditelji hodniškega groba Brú na Bóinna, ostajajo večinoma nerešene. Toda vsaj eno je dognano. Graditelji niso bili necivilizirani. O’Kelly je pravzaprav rekel, da so arhitekti, umetniki in rokodelci Newgranga »morali biti kulturno zelo razviti«. Avtor Peter Harbison trdi, da graditelji »še zdaleč niso bili primitivni jamski divjaki priljubljenih legend [. . .] Bili so zelo intelektualni ljudje.«

Resda ne vemo, kdo je na Brú na Bóinnu zgradil Newgrange. Še vedno pa je zgovorno pričevanje domiselnosti in inteligence njegovih staroveških arhitektov in graditeljev – kdor koli so že bili.

[Okvir/slika na strani 24]

Graditelji in zgradba

Kaj vemo o graditeljih Newgranga? »Zelo malo,« je dejala Clare Tuffy, upravnica turističnega središča Brú na Bóinna. »Toda nekaj smo se naučili. Vemo, da so bili kmetje. Bili so tudi bogati – vsaj morali so biti, da so imeli sredstva za gradnjo tako veličastne grobnice. In niso imeli kovinskega orodja.«

Graditelji so z velikimi kamnitimi ploščami, ki so bile težke do deset ton, zgradili hodnik, dolg približno 19 metrov, visok 2 metra in dovolj širok, da človek hodi po njem z lahkoto. Hodnik vodi v 6 metrov široko grobnico s tremi nišami. Hodnik in ta prostor imata obliko dolgega križa.

Ti domiselni staroveški graditelji so to grobno izbo prekrili z drugimi masivnimi kamni, brez malte, tako da je nastala obokana streha, ki je visoka 6 metrov. Nato so nad grobnico naredili veliko gomilo s premerom 80 metrov in visoko 12 metrov. Zgradili so tudi oporno steno iz prodnikov in sprednji del te stene prekrili z okroglimi kremenastimi kamenčki. Okoli roba gomile so položili 97 velikanskih obrobnih kamnov oziroma robnikov (vsak tehta od dve do pet ton). Nekoč v preteklosti so bili ti robniki in vhod v grobnico pod zemljo. Leta 1699 pa je neki delavec, ki je iskal kamne, naletel na vhod in staroveški hodniški grob je ponovno prišel na plano.

[Slika]

Vhod v hodnik Newgranga

[Zemljevid na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Newgrange

DUBLIN

[Slike na strani 23]

Zgoraj: vsako leto med zimskim solsticijem sončna svetloba za kakih 15 minut prodre v notranjo izbo

Spodaj: pogled v grobnico iz najbolj notranje niše; bodite pozorni na vklesani motiv s trojno spiralo

[Vir slike]

Vse slike na straneh 22–23, razen zemljevida: Dúchas, The Heritage Service, Ireland

[Slika na strani 24]

Megalitska gomila in grobnica

[Vir slike]

Dúchas, The Heritage Service, Ireland