Spoprijemanje z nevarnostjo terorizma

PROTI koncu 1980-ih je bilo videti, kot da terorizem upada. Toda pojavila se je nova vrsta teroristov. Teroristično nevarnost danes predstavljajo predvsem skrajneži, ki so si ustvarili svojo lastno mrežo financiranja – iz preprodaje drog, zasebnih podjetij, lastnega bogastva, dobrodelnih ustanov in krajevne denarne pomoči. In še naprej so enako neusmiljeni kakor vedno.

V zadnjih letih so se razmahnila nesmiselna teroristična dejanja. V World Trade Centru v mestu New York je bilo v bombni eksploziji ubitih 6 ljudi, ranjenih pa kakih 1000. Kultna skupina je v tokijski podzemni železnici sprostila živčni plin sarin in ubila 12 ljudi ter jih več kot 5000 poškodovala. Terorist je razdejal zvezno poslopje v Oklahoma Cityju s tovornjakom bombo, pri tem je bilo ubitih 168 ljudi, ranjenih pa na stotine. Kot kažejo podatki na 4. in 5. strani, se različna teroristična dejanja vrstijo vse do danes.

 Na splošno se zdi, da teroristi kažejo manj zadržkov kakor v preteklosti. Leta 1995 so navedli besede bombaša, ki so ga obsodili napada na zvezno poslopje v Oklahoma Cityju, namreč da je za to, da bi mu namenili toliko pozornosti, kolikor je je potreboval, hotel »veliko število trupel«. Kolovodja skupine, odgovorne za bombno eksplozijo leta 1993 v World Trade Centru v mestu New York, pa je hotel podreti eno zgradbo na drugo in ubiti vse v obeh.

Nov je tudi izbor orožja, ki je na razpolago teroristom. Louis R. Mizell ml., strokovnjak za terorizem, je dejal: »Živimo v dobi nepojmljivega besa in apokaliptičnih arzenalov: jedrskega, kemičnega in biološkega.« Skrajneži, ki želijo narediti večji vtis, posegajo po bolj smrtonosnem orožju, ki je sedaj zaradi tehnike na razpolago.

Napadanje z ničlami in enicami

K tako imenovanemu kiberterorizmu sodi uporaba sodobne tehnike, kot so računalniki. Eno od orožij je računalniški virus, ki jé podatke ali zablokira sisteme. Potem so tu še »logične bombe«, ki računalnik ukanijo tako, da ti skušajo narediti nekaj, česar ne morejo; tako jih prisilijo v motnje pri delovanju. Mnogi menijo, da je javnost zdaj bolj ranljiva za takšne teroristične napade, ker sta ekonomija in varnost držav vse bolj odvisni od informacijskih omrežij. In medtem ko ima večina vojsk sisteme za ohranjanje komunikacije tudi med jedrsko vojno, utegnejo biti civilni sistemi (preskrba z električno energijo, prevoz in finančni trgi) bolj ranljivi za sabotažo.

Nedolgo tega bi se terorist, če bi recimo hotel zatemniti Berlin, morda zaposlil kot delavec javne službe, tako da bi lahko sabotiral električni sistem. Toda sedaj, pravijo nekateri, bi morda lahko izurjen računalniški heker zatemnil mesto iz svojega udobnega doma v oddaljeni vasi na drugi strani planeta.

Pred kratkim je heker iz Švedske vdrl v računalniški sistem na Floridi in za eno uro preprečil normalno delovanje služb za pomoč v sili, tako je oviral odziv policije, gasilcev in reševalcev.

»Pravzaprav smo ustvarili globalno vas brez policije,« je opazil Frank J. Cilluffo, vodja skupine za informacijsko vojno, v sklopu Centra za strateške in mednarodne raziskave (CSMR). In Robert Kupperman, višji svetovalec za CSMR, je leta 1997 izjavil, da v primeru, če se teroristi odločijo za visokotehnične metode, »trenutno ne obstaja nobena vladna agencija, ki bi se lahko spoprijela s posledicami njihovega napada«.

 Nekateri analitiki menijo, da imajo računalniški teroristi na voljo tehnično orodje, s katerim lahko ukanijo katero koli zaščitno napravo, ki jo iznajdejo varnostne službe. »Nasprotnik, ki zmore vnesti pravi virus oziroma si pridobiti dostop v pravi računalniški terminal, lahko povzroči velikansko škodo,« je dejal George Tenet, direktor ameriške Osrednje obveščevalne službe.

Teror s kemičnimi snovmi in mikrobi

Zaskrbljujoča pa je tudi uporaba kemičnega in biološkega orožja. Svet je bil pretresen, ko je v prvi polovici leta 1995 slišal za teroristični napad s strupenim plinom v tokijski podzemni železnici. Odgovornost so pripisali apokaliptični sekti.

»Terorizem se je spremenil,« pravi Brad Roberts z Inštituta za obrambne analize. »Tradicionalni teroristi so imeli politične zahteve. Toda sedaj nekatere skupine pravijo, da je njihov glavni cilj množični pomor. Zato jim je všeč biološko orožje.« Ali je to orožje težko dobiti? V reviji Scientific American piše: »Nekdo lahko goji bilijone bakterij (in je sam pri tem v sorazmerno majhni nevarnosti) z opremo, nič bolj razvito, kot so priprave za varjenje piva, gojenje mikroorganizmov, plinska maska in obleka iz plastične mase.« Ko so mikrobi pripravljeni, jih je sorazmerno lahko dostaviti. Žrtve sploh ne vejo, da je bilo orožje sproženo, to izvejo šele dan ali dva kasneje. In takrat je lahko že prepozno.

Pravijo, da bi storilci kot biološko orožje verjetno izbrali antraks. Bolezen ima ime po grški besedi za premog – glede na značilne črne kraste, ki se naredijo čez rane na koži ljudi, ki pridejo v stik z živino, okuženo z antraksom. Načrtovalci obrambe so bolj zaskrbljeni zaradi okužbe pljuč, ki nastane ob vdihavanju spor antraksa. Pri ljudeh je stopnja umrljivosti zaradi okužbe z antraksom zelo visoka.

 Zakaj je antraks tako učinkovito biološko orožje? Bakterijo antraksa je lahko gojiti in je zelo odporna. Več dni bi trajalo, preden bi žrtev občutila prvi simptom, gripi podobno slabo počutje in utrujenost. Sledijo kašelj in blago nelagodje v prsnem košu. Nato pride do hudih dihalnih motenj, šoka in v nekaj urah nastopi smrt.

Jedrsko orožje v rokah teroristov?

Po razpadu Sovjetske zveze so se nekateri spraševali, ali se bo na črnem trgu pojavilo ukradeno jedrsko orožje. Mnogi strokovnjaki pa dvomijo, da se bo to kdaj zgodilo. Prej navedeni Robert Kupperman pravi, da »ni dokazov, da bi kakšna teroristična skupina hotela priti do jedrske snovi«.

Trenutno so večje skrbi zaradi tihe, a smrtonosne sorodnice jedrske bombe – radioaktivne snovi. Je ne raznese. Ne povzroči eksplozije, niti vročinske škode. Namesto tega oddaja sevanje, ki uničuje posamezne celice. Še posebej ranljive so celice kostnega mozga. Njihova smrt ima celo vrsto posledic, med drugim krvavitve, poruši pa se tudi imunski sistem. V nasprotju s kemičnim orožjem, ki ob stiku s kisikom in vlago razpade, lahko radioaktivna snov povzroča škodo še leta in leta.

Nesreča v Goiânii, mestu na jugu osrednje Brazilije, kaže, kako smrtonosno je lahko radioaktivno sevanje. Leta 1987 je nič hudega sluteč mož odprl svinčeno posodo, pritrjeno na kos odvržene zdravstvene opreme. V posodi je bil cezij 137. Moža je očaral moder žar kamna in svoje odkritje je pokazal še prijateljem. V tistem tednu so na krajevno kliniko začele prihajati prve žrtve. Tisoče so pregledali, ali kažejo znake kontaminacije. Kakih sto prebivalcev je zbolelo. Petdeset jih je moralo v bolnišnico in štirje so umrli. Za protiteroristične strokovnjake je prava nočna mora, če pomislijo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi kdo ljudi namenoma izpostavljal ceziju.

Izredno visoka cena

Tragična izguba človeškega življenja je najbolj očitna posledica terorizma. Gre pa še za mnogo več. Terorizem lahko uniči ali zavleče mirovni proces na kriznih žariščih po svetu. Neti, podaljšuje in krepi konflikte, ter povečuje krog nasilja.

Terorizem lahko vpliva tudi na državno gospodarstvo. Vlade so za boj proti temu prisiljene porabiti ogromno časa in sredstev. Samo v Združenih državah na primer so leta 2000 za boj proti terorizmu iz proračuna namenili več kot deset milijard dolarjev.

Terorizem vpliva na nas vse, pa naj to opazimo ali ne. Vpliva na to, kako potujemo in na naše odločitve, medtem ko potujemo. Države po svetu so prisiljene zelo veliko denarja davkoplačevalcev porabiti za zaščito znanih javnih osebnosti, pomembnih tehničnih objektov in državljanov.

Torej še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje: Ali obstaja kakšna trajna rešitev tega resnega problema, terorizma? O tem bo razpravljal naslednji članek.

[Okvir/slika na strani 7]

Terorizem v imenu ekologije

Nova vrsta terorja nastopa v obliki »požigov, bombnih napadov in sabotaž v imenu reševanja okolja in njegovih bitij«, poroča časopis Oregonian. Tem uničevalnim dejanjem pravijo ekoterorizem. Na zahodu Združenih držav je bilo od leta 1980 najmanj sto takšnih večjih dejanj, škoda pa je znašala skupaj 42,8 milijonov USD. S takšnimi kaznivimi dejanji se navadno skuša ustaviti sečnjo, rabo področij v divjini za rekreacijo oziroma rabo živali za krzno, hrano ali raziskovanje.

Ta dejanja veljajo za teroristična, ker se skuša po nasilni poti spremeniti vedenje posameznikov in institucij oziroma spremeniti javne usmeritve. Ekoteroristi preiskovalcem otežujejo delo, ker napadajo oddaljene tarče, pogosto ponoči in za sabo skoraj ne puščajo drugih dokazov kot ožgane ostanke. Do pred kratkim so imela kazniva dejanja v imenu varstva okolja omejen, lokalen učinek in so pritegnila malo pozornosti. Toda tarče so v zadnjih letih postale večje. »Cilj teh ljudi je usmeriti pozornost na njihovo stvar, tako da bi prišlo do spremembe,« je dejal posebni agent James N. Damitio, dolgoletni preiskovalec pri ameriški gozdni službi. »In če menijo, da te pozornosti niso prejeli, poskusijo še s čim drugim.«

[Okvir/slika na strani 10]

Terorizem in občila

»Publiciteta je hkrati prvenstven cilj in orožje tistih, ki skušajo s terorjem nad nedolžnimi ljudmi pospešiti svoje politične cilje ali pa zgolj ustvariti zmedo,« pravi novinar Terry Anderson, ki je bil skoraj sedem let ujetnik teroristov v Libanonu. »Prav poročanje o politični ugrabitvi, umoru ali smrtonosnem bombnem napadu je prva zmaga za terorista. Brez pozornosti sveta ta zlobna dejanja nimajo učinka.«

[Slike na straneh 8, 9]

1. Samomorilski bombni napad v Jeruzalemu (Izrael)

2. Etnični teroristi z razstrelivom napadejo banko v Kolombu (Šrilanka)

3. Avtomobil bomba eksplodira v Nairobiju (Kenija)

4. Družina žrtev bombne eksplozije v Moskvi (Rusija)

[Viri slik]

Heidi Levine/Sipa Press

A. Lokuhapuarachchi/Sipa Press

AP Photo/Sayyid Azim

Izvestia/Sipa Press