Terorizem dobi novo podobo

JEZIK PREDVAJANJA:

Terorizem dobi novo podobo

Nazadnje, ko je bila na naslovnici te revije predstavljena tema o terorizmu, je bila prikazana običajna podoba – zamaskirani morilci s puškami, v ozadju pa močna eksplozija. Danes pa je slika drugačna.

KOLONA nevpadljivih tovornjakov se v mraku mirno pomika skozi stanovanjsko naselje. Ustavijo se blizu šole. Kmalu posebej izurjena ekipa mož v plinskih maskah in oblekah za zaščito pred kemičnimi snovmi s težavo hodi skozi grmovje. Vedo le to, da je bila na šolskem stadionu ob nekem športnem dogodku sprožena majhna eksplozivna naprava, iz katere so se razširili hlapi, zaradi katerih je zbolelo veliko gledalcev. Štirje možje v sodelovanju s krajevnimi reševalci previdno stopijo na kontaminirano področje, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Kaj je naprava sprostila? Antraks (vranični prisad)? Živčni plin?

Možje počasi hodijo proti stadionu, s seboj pa nosijo izbrano opremo za kemično analizo. Pridejo do majhnega prostora, kjer najdejo ostanke eksplozivne naprave. Njihova naloga je težavna, delati morajo z zelo majhnim detekcijskim orodjem in premikati težke predmete.

Kmalu se jim maske zarosijo. Delo je naporno, celo za izurjene može. V manj kot desetih minutah pa identificirajo preostalo snov. »Antraks pozitivno,« potrdi kemik, ki jih spremlja.

Spreminjajoč obraz terorja

Ta dogodek ni bil tako nevaren, kot se zdi. Bilo je urjenje, preizkušanje odziva ekipe na simuliran napad s plinom nekje na severu zvezne države New York. Skupina je ena od nedavno ustanovljenih Ekip za pomoč državljanom ob uporabi orožja za množično uničevanje. Naloga teh ekip je oceniti obseg in resnost novih oblik terorističnih napadov, in sicer z analizo mikrobov ter kemičnih oziroma radioaktivnih snovi, za katere bi lahko šlo.

Omenjena ekipa je ena od mnogih po svetu, ki so nastale zaradi spremenjenih nevarnosti in izzivov terorizma. * Primeri v zadnjih letih kažejo, da so teroristična dejanja neodvisnih skupin ali pa posameznih skrajnežev vse bolj pogosta. Čeprav imajo mnogi teroristi še vedno za tarčo vojaška oporišča in diplomatska predstavništva, pa so nekateri na svoj seznam uvrstili še napade na tako imenovane lahke tarče, na primer javna prevozna sredstva, prizorišča športnih dogodkov, živahne mestne predele, hotele in turistične točke.

Porter Goss, predsednik obveščevalnega odbora ameriškega predstavniškega doma, je spremembo vedenja teroristov potrdil z besedami: »Spremeniti moramo naše staro razmišljanje, da terorizem sponzorira država, in sprejeti novo podobo terorizma. Stojimo pred terorizmom, ki ga vse bolj sponzorira boj za neko stvar.«

Nastajajoča nova podoba terorizma obsega dejanja in metode, ki jih bo najbrž teže preprečevati oziroma se proti njim bojevati. Teroristi so vse bolj zmožni izkoriščati novo tehniko in si zagotoviti neodvisno financiranje. USA Today poroča: »Proti terorizmu se je zaradi nove računalniške in komunikacijske tehnike ter povezanosti z organiziranim kriminalom še teže bojevati.« K novi podobi sodijo tudi nove tarče, zaradi česar so poročevalci in analitiki novic prisiljeni kovati izraze, kot so »kiberterorizem«, »bioterorizem« in »ekoterorizem«.

Kako nevarna pa je nova podoba terorizma? Ali ste v nevarnosti tudi vi? Ali obstaja rešitev za nadlogo mednarodnega terorizma? V nadaljnjih člankih bodo nekoliko razjasnjeni odgovori na ta vprašanja.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 8 Gledišča o tem, kaj je terorizem, se zelo razlikujejo. V deželah, ki so razdejane zaradi državljanske vojne, se lahko denimo na nasilno dejanje ene frakcije proti drugi gleda kot na upravičen vojaški spopad ali pa kot na teroristično dejanje, pač odvisno od tega, katero stran bi vprašali. V tej seriji člankov se beseda »terorizem« nanaša običajno na dejanje, s katerim se koga v kaj sili.

[Okvir/zemljevid na straneh 4, 5]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Desetletje TERORIZMA

1. Buenos Aires, Argentina

17. marec 1992

Avtomobil bomba uniči izraelsko veleposlaništvo. Ubitih: 29. Ranjenih: 242.

2. Alžir, Alžirija

26. avgust 1992

Na mednarodnem letališču eksplodira bomba. Ubitih: 12. Ranjenih: najmanj 128.

3. New York, Združene države

26. februar 1993

Verski skrajneži aktivirajo večjo bombo pod World Trade Centrom. Ubitih: 6. Ranjenih: kakih 1000.

4. Matsumoto, Japonska

27. junij 1994

Pripadniki skupine Aum Šinrikio sprostijo plin sarin v stanovanjsko sosesko. Ubitih: 7. Ranjenih: 270.

5. Tokio, Japonska

20. marec 1995

Pripadniki Aum Šinrikio odložijo šest zavojev smrtonosnega plina sarin v tokijske vlake podzemne železnice in ga sprostijo. Ubitih: 12. Ranjenih: več kot 5000.

6. Oklahoma City, Združene države

19. april 1995

Tovornjak bomba eksplodira pri zveznem poslopju. Odgovornost pripisujejo desničarskim skrajnežem. Ubitih: 168. Ranjenih: več kot 500.

7. Kolombo, Šrilanka

31. januar 1996

Etnični teroristi se s tovornjakom, natovorjenim z razstrelivom, zaletijo v banko. Ubitih: 90. Ranjenih: več kot 1400.

8. London, Anglija

9. februar 1996

Irski teroristi aktivirajo bombo v parkirni hiši. Ubitih: 2. Ranjenih: več kot 100.

9. Jeruzalem, Izrael

25. februar 1996

Samomorilski bombaš razstreli avtobus. Sumijo verske skrajneže. Ubitih: 26. Ranjenih: kakih 80.

10. Dharan, Saudska Arabija

25. junij 1996

Pred ameriškimi vojaškimi stanovanjskimi prostori eksplodira bomba na tovornjaku za gorivo. Ubitih: 19. Ranjenih: 515.

11. Phnom Penh, Kambodža

30. marec 1997

Napadalci ob demonstraciji vržejo štiri granate. Ubitih: do 16. Ranjenih: več kot 100.

12. Coimbatore, Indija

14. februar 1998

Verski bojevniki opravijo vrsto bombnih napadov. Ubitih: 43. Ranjenih: 200.

13. Nairobi, Kenija in Dar es Salaam, Tanzanija

7. avgust 1998

Bombni napad na veleposlaništvi ZDA. Ubitih: 250. Ranjenih: več kot 5500.

14. Kolumbija

18. oktober in 3. november 1998

En napad z bombami, drug pa z izstrelki. Tarča prvega napada je naftni cevovod. Ubitih: 209. Ranjenih: več kot 130.

15. Moskva, Rusija

9. in 13. september 1999

Dve veliki eksploziji uničita stanovanjski zgradbi. Ubitih: 212. Ranjenih: več kot 300.

[Viri slik]

Vir: Interdisciplinarni center, Herzliya, Izrael

Victor Grubicy/Sipa Press

[Okvir/slika na strani 6]

Kibernetski napadi

Marec 1999: Poročila kažejo, da računalnike Pentagona »koordinirano, organizirano« napadajo vsiljivci. Vsak dan registrirajo od 60 do 80 napadov hekerjev na računalniške sisteme ameriškega obrambnega ministrstva.

Sredi 1999: V trimesečnem razdobju so protivladni hekerji nezakonito vstopili na spletne strani ameriškega senata, Zveznega preiskovalnega urada, ameriške vojske, Bele hiše in več vladnih ministrstev v Združenih državah.

Januar 2000: Glede na poročila so podjetja po svetu v prejšnjem letu porabila 12,1 milijarde USD za bojevanje z »ekonomskim terorizmom« v obliki škodljivih računalniških virusov.

Avgust 2000: Heker vdre na spletne strani vladnih agencij in krajevnih oblasti v Veliki Britaniji.

PREBUDITE SE!