Ali svetu zmanjkuje vode?

»Dostop do zanesljivega in čistega vira sladke vode, ki ga je tudi dovolj, je temeljni pogoj za preživetje, blaginjo in socialnoekonomski razvoj vsega človeštva. Vendar pa še naprej ravnamo, kakor da bi bila sladka voda večen, obilen vir. Pa ni tako.« (KOFI ANAN, GENERALNI SEKRETAR ZDRUŽENIH NARODOV)

ŽE TISOČ let vsak četrtek opoldan v španskem mestu Valencia zaseda edinstveno sodišče. Njegova naloga je reševanje sporov glede vode.

V rodovitni valencijski ravnini so kmetje odvisni od namakanja, za to pa je treba veliko vode – vode, ki je v tem delu Španije že od nekdaj primanjkuje. Na omenjeno sodišče za vodo se kmetje lahko obrnejo vsakič, kadar menijo, da ne dobijo deleža, ki jim gre. Spori glede vode niso nič novega, toda redko jih rešujejo tako pravično kakor v Valencii.

Pred skoraj 4000 leti je med pastirji izbruhnil hud prepir zaradi vodnjaka blizu Bersebe v Izraelu. (1. Mojzesova 21:25) In od takrat so na Bližnjem vzhodu postali problemi, povezani z vodo, še veliko hujši. Najmanj dva znana voditelja s tega predela sta dejala, da je voda ena od stvari, zaradi katere bi lahko sosednji državi napovedala vojno.

V polsušnih državah sveta voda že od nekdaj vnema močne občutke. Razlog je preprost: voda je nujna za življenje. Kot je opozoril Kofi Anan, »je sladka voda dragocena, brez nje ne moremo živeti. Je nenadomestljiva. In občutljiva: človeška dejavnost močno vpliva na količino in kakovost razpoložljive sladke vode.«

Danes sta količina in kakovost sladke vode na našem planetu ogroženi bolj kakor kdaj prej. Ne bi nas smelo zavesti navidezno obilje vode v nekaterih srečnih delih sveta.

 Usihajoča zaloga

»Eno od velikih protislovij v človeški naravi je, da stvari cenimo le, ko so redke,« opozarja Elizabeth Dowdeswell podgeneralna sekretarka ZN. »Vodo cenimo šele, ko njen vir usahne. In viri ne usihajo le na sušnih področjih, temveč tudi tam, kjer običajno vode ni primanjkovalo.«

Tisti, ki vsak dan občutijo pomanjkanje vode, ta problem še predobro razumejo. Asokan, pisarniški delavec v Madrasu v Indiji, mora vsako jutro vstati dve uri pred zoro. S petimi vedri se odpravi k javni vodni pipi, do katere ima pet minut hoje. Ker je voda na razpolago samo od štirih do šestih zjutraj, se mora zgodaj postaviti v vrsto. Voda, ki jo v vedrih prinese domov, bo morala zadostovati za cel dan. Mnogi Indijci, skupaj s še milijardo drugih ljudi po svetu, pa nimajo take sreče. Blizu svojega doma nimajo pipe, reke oziroma vodnjaka.

Eden takih je Abdullah, fant, ki živi v sahelskem območju Afrike. Znak ob cesti pred njegovo vasico, jo opiše kot oazo. Toda tu vode že dolgo ni več in videti ni skoraj nobenega drevesa. Abdullah ima nalogo, da družini nosi vodo iz vodnega vira, oddaljenega kak kilometer.

Na nekaterih delih sveta potrebe po sladki, čisti vodi že presegajo njeno zalogo. Razlog je preprost: velik del človeštva živi v sušnih oziroma polsušnih krajih, kjer  vode že dolgo primanjkuje. (Glej zemljevid na 3. strani.) Stockholmski inštitut za okolje poroča, da tretjina svetovnega prebivalstva že živi na področjih, kjer je zmerno do hudo pomanjkanje vode. In potrebe po vodi rastejo z več kot dvakrat tolikšno hitrostjo, kolikor narašča prebivalstvo.

Zaloga vode pa je po drugi strani v bistvu stalno enaka. Globlji vodni viri in novi zbiralniki lahko prinesejo začasno olajšanje, toda količina dežja, ki pade na zemljo in količina vode, shranjene pod tlemi, ostaja v bistvu enaka. Tako vremenoslovci računajo, da se utegne v 25 letih količina vode, razpoložljive vsakemu prebivalcu na zemlji, zmanjšati za polovico.

Učinek na zdravje in hrano

Kako pomanjkanje vode vpliva na ljudi? Kot prvo škodi njihovemu zdravju. Ne bodo sicer umrli zaradi žeje, temveč lahko zbolijo zaradi slabe kakovosti vode, ki jo imajo za kuhanje in pitje. Elizabeth Dowdeswell opozarja, da »je v državah v razvoju vzrok za okrog 80 odstotkov vseh bolezni in več kot tretjino vseh umrlih onesnažena voda«. Voda za oskrbo v polsušnih deželah držav v razvoju je pogosto onesnažena s človeškimi in živalskimi iztrebki, pesticidi, gnojili oziroma industrijskimi kemičnimi snovmi. Revna družina nima druge izbire, kakor da uporablja takšno okuženo vodo.

Prav kakor naše telo potrebuje vodo, da izloči odpadne snovi, je za primerno sanitarno ureditev nujno potrebno  obilo vode, vode, ki je velik del človeštva enostavno nima. Število ljudi, ki nimajo ustreznih sanitarij, je z 2,6 milijarde leta 1990 poraslo na 2,9 milijarde leta 1997. To je skoraj polovica zemeljskega prebivalstva. In sanitarije so dobesedno življenjsko pomembne. V skupni izjavi sta uslužbenca Združenih narodov Carol Bellamy in Nitin Desai posvarila: »Ko otroci nimajo dovolj vode, primerne za pitje in za sanitarije, je v nevarnosti skoraj vsak vidik njihovega zdravja in razvoja.«

Pridelava hrane je odvisna od vode. Mnogo posevkov seveda zaliva dež, toda v zadnjem času je namakanje postalo bistveno pri oskrbovanju s hrano vse številčnejšega svetovnega prebivalstva. Danes je 36 odstotkov pridelkov po svetu odvisnih od namakanja. Največji odstotek namakane pridelovalne zemlje po svetu pa je bil pred 20 leti, in od takrat počasi upada.

Če nam doma iz vsake pipe priteka obilo vode in imamo higienično stranišče, s prikladnim odplakovanjem odpadnih snovi, je morda težko verjeti, da svetu vode zmanjkuje. Toda morali bi se spomniti, da takšno razkošje uživa samo 20 odstotkov ljudi. V Afriki mnogo žensk porabi kakih šest ur dnevno za prinašanje vode, in še ta je pogosto onesnažena. Te ženske se veliko bolj zavedajo krute resničnosti: čiste, neokužene vode primanjkuje in odstotek še pada.

Ali se ta problem lahko reši s tehniko? Ali se vodne vire da izkoriščati bolj gospodarno? Kam gre vsa voda? Na ta vprašanja bosta skušala odgovoriti nadaljnja članka.

[Okvir/shema na strani 4]

KJE JE SLADKA VODA

Kakih 97 odstotkov vode na zemlji je v oceanih in je preslana, da bi se jo lahko uporabljalo za pitje, kmetovanje in proizvodnjo.

Samo okrog 3 odstotke vode na zemlji je sladke. Vendar večina te ni lahko dostopne, kot kaže shema na desni.

[Shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

večni led in sneg 68,7%

podtalnica 30,1%

večni podtalni led 0,9%

jezera, reke in močvirja 0,3%

[Okvir na strani 5]

VODNA KRIZA

▪ ONESNAŽENOST Na Poljskem je samo 5 odstotkov rečne vode primerne za pitje in 75 odstotkov je je preveč onesnažene celo za industrijsko rabo.

▪ OSKRBA MEST V mestu Mexico, drugem največjem glavnem mestu na svetu, gladina podtalnice, iz katere priskrbijo 80 odstotkov vode za mesto, nepopustljivo upada. Črpanje za več kot 50 odstotkov presega naravno ponovno napolnitev. Podoben problem ima Peking, glavno mesto Kitajske. Njegov vodonosnik letno upade za več kot meter in tretjina njegovih virov je usahnila.

▪ NAMAKANJE Velikanski vodonosnik Ogallala v Združenih državah je tako izčrpan, da se je namakana zemlja na severozahodu Teksasa zaradi pomanjkanja vode zmanjšala za tretjino. S podobno krizo se spoprijemata tudi Kitajska in Indija, druga in tretja največja pridelovalka hrane. V južni indijski zvezni državi Tamil Nadu, je zaradi namakanja gladina podtalnice v desetih letih upadla za več kot 23 metrov.

▪ IZGINJAJOČE REKE Med sušnim obdobjem mogočni Ganges nič več ne doseže morja, ker vso njegovo vodo pred tem preusmerijo. Isto velja za reko Kolorado v Severni Ameriki.

[Zemljevid na strani 3]

(Lega besedila – glej publikacijo)

KJER VODE PRIMANJKUJE

Področja pomanjkanja vode