Pisma bralcev

Boljše zdravje Kot zdravnik kiropraktik in registriran terapevt delam v zdravstvu 21 let in sem pomagal že tisoče bolnikom. Močno pa me skrbi, da bi mnogi po branju naslovne serije člankov »Boljše zdravje – kaj je na izbiro?« (22. oktober 2000) morda oklevali poiskati pomoč kiropraktika zaradi strahu pred mogočimi nevarnostmi, omenjenimi v članku.

A. K., Združene države

Omenili ste, da lahko kiropraktično uravnavanje vratu pri pacientu povzroči kap. Kiropraktik sem že več kot 50 let, vendar nisem še nikoli videl takšne reakcija ali slišal zanjo.

B. D. B., Združene države

Naš namen ni bil, da bi bralce, ki se želijo zdraviti s kiropraktiko, odvrnili od tega. V Prebudite se! je pisalo: »Pomenljivo je, da pri kiropraktični manipulaciji, ki jo opravi izkušen kiropraktik, malokrat pride do stranskih učinkov.« Toda v Archives of Internal Medicine, 158. zvezku, 9. november 1998, je glede takšne manipulacije pisalo, da je »stopnja hudih zapletov še vedno sporna« in da se ta »po ocenah giblje med 1 od 400.000 ter 3 in 6 od 10-ih milijonov«. V članku bi morali pojasniti, da so zapleti pri kiropraktičnih uravnavah, o katerih je pisalo, da so povezani s kapjo, očitno izredno redki. (URED.)

Iskrena vam hvala za to serijo člankov. Nisem proti konvencionalni medicini, toda moje telo se na antibiotike odziva s smrtno nevarnimi reakcijami. Včasih konvencionalni zdravniki ne morejo diagnosticirati mojih težav, zato sem izbrala alternativno medicino. Nekateri ljudje so se mi zaradi moje izbire celo posmehovali, zato so me ti članki res spodbudili.

S. H., Antigva

V okvirju na 8. strani je naveden zdravnik, ki je dejal, da zelišči ginko biloba in beli vratič, če se ju uživa skupaj s predpisanim zdravilom, lahko ovirata strjevanje krvi. Jemljem obe zelišči in zdravila. Mislila sem namreč, da so vsa zelišča povsem nenevarna! Morda bom s temi informacijami lahko preprečila prihodnje težave.

G. G., Združene države

Koledarski spor Vaši članki odsevajo zelo dobro raziskavo in imajo ugled; napake so redke. Toda ob branju članka »Vikingi – osvajalci in kolonizatorji« (8. december 2000) sem opazil strokovno napako. Napisali ste, da angleška imena določenih dni temeljijo na nordijski mitologiji. Čeprav so Vikingi častili Tyra, Odina, Thora in Frigga, so Germani prav tako častili te bogove, le da pod malo drugačnimi imeni. V Britaniji so čaščenje teh bogov vpeljali ob vdoru vanjo v petem in šestem stoletju. Dnevi v tednu so torej anglosaškega izvora.

A. C., Britanija

V The World Book Encyclopedia in drugih virih je zapisano, da imena dni »izhajajo iz imen nordijskih bogov«. Vendar v Encyclopædia Britannica piše, da ta imena izhajajo »iz anglosaških besed za bogove iz tevtonske mitologije«. Nekateri učenjaki verjamejo, da so te anglosaške besede jezikovno povezane s staro norveščino. Naj bo tako ali drugače, to bo še vedno stvar polemike med strokovnjaki. (URED.)

Depresija Najlepša hvala za članek »Mladi vprašujejo: Ali naj komu povem, da sem potrt?«. (22. oktober 2000) Prišel je v času, ko sem bila zelo potrta in nisem vedela, kaj naj naredim. Ob branju sem dobila občutek, da me nekdo razume. Pogovorila sem se s starši, najboljšo prijateljico in še posebej z Jehovom. Veliko mi je pomagal. Nikoli ne bi želela ostati brez tesnega osebnega odnosa z Jehovom!

A. P., Nemčija