Droge – kdo jih uživa?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ JUŽNOAFRIŠKE REPUBLIKE

»DROGE uživajo vsi.« S takšno posplošeno izjavo se morda naivne navede, da poskusijo nedovoljene droge. Toda glede na to, kako »droge« definiramo, je v teh besedah tudi nekaj resnice.

Izraz »droga« je definiran takole: »Vsaka kemična snov, naravnega ali umetnega izvora, s katero se lahko spremeni zaznavanje, razpoloženje oziroma druga duševna stanja.« To je uporaben, širok opis snovi, imenovanih psihoaktivne droge, čeprav pa ne zajame mnogih medicinskih drog, ki se uporabljajo pri zdravstvenih težavah.

Po tej definiciji je alkohol droga. Nevaren je, če se ga uživa prekomerno, in očitno je tega vse več. Raziskava na kolidžih in univerzah v neki zahodni državi je pokazala, da je »najbolj resen problem v študentskih naseljih, kar se tiče drog, popivanje«. Odkrila je tudi, da je popivalo 44 odstotkov študentov. *

Podobno kot alkohol se lahko zakonito dobi tudi tobak, čeprav je v njem močen strup, nikotin. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da zaradi kajenja vsako leto umre štiri milijone ljudi. Kljub temu pa so tobačni mogotci spoštovani člani družbe. Kajenje tudi zelo zasvoji, morda še bolj kakor mnoge nezakonite droge.

V zadnjih letih so številne države omejile oglaševanje tobaka in uvedle tudi druge omejitve. Vseeno pa imajo mnogi ljudje kajenje še vedno za družbeno sprejemljivo. Še naprej ga  ovija v čar filmska industrija. Kalifornijska univerza v San Franciscu je raziskala najbolj donosne filme med letoma 1991 in 1996 ter odkrila, da je v njih 80 odstotkov glavnih igralcev kadilo.

Kako pa je z »varnimi« drogami?

Medicinske droge oziroma zdravila prav gotovo mnogim pomagajo, a lahko se jih tudi zlorabi. Zdravniki jih morda včasih preveč zlahka predpišejo, ali pa pacienti pritiskajo nanje, naj jim predpišejo zdravila, ki niso nujna. Neki zdravnik je pripomnil: »Zdravniki si ne vzamejo vedno dovolj časa za pacienta, da bi ugotovili vzrok njegovih simptomov. Lažje je reči: ‚Vzemite te tablete.‘ Ne zdravi pa se osnovnega problema.«

Celo zdravila, ki se jih dobi brez recepta, na primer aspirin in paracetamol (Tylenol, Panadol), lahko povzročijo hude zdravstvene težave, če se jih zlorablja. Zaradi napačne uporabe paracetamola vsako leto po svetu umre preko 2000 ljudi.

Po prej omenjeni definiciji je tudi kofein v čaju in kavi droga, čeprav ga komaj jemljemo kot takega, ko pri zajtrku popijemo svojo priljubljeno skodelico kave oziroma čaja. In bilo bi nesmiselno, če bi na družbeno sprejemljive pijače, kot je čaj ali kava, gledali enako kakor na težke droge, kot je heroin. To bi bilo enako, kakor če bi primerjali domačo muco z napadalnim levom. Vseeno pa nekateri zdravstveni izvedenci pravijo, da vam lahko škodi, če ste navajeni na dan spiti več kot pet skodelic kave oziroma devet skodelic čaja. Poleg tega bi lahko, če bi ju pili veliko in nato kar naenkrat količino zelo zmanjšali, občutili podobne odtegnitvene simptome, kakor neka uživalka čaja, ki je bruhala, imela hude glavobole in postala preobčutljiva za svetlobo.

Kako pa je z nedovoljeno uporabo drog?

Ena spornejših zadev je uporaba drog v športu. To je bilo zelo očitno na Tour de France leta 1998, ko so devet kolesarjev vodilne ekipe izključili zaradi dopinga. Športniki so si izmislili mnogo načinov, kako testiranje za ugotavljanje drog napraviti neučinkovito. Revija Time poroča, da so nekateri šli celo tako daleč, da so si dali »‚presaditi urin‘, to pomeni, [da] jim po katetru v mehur vnesejo ‚čisti‘ urin nekoga drugega, kar je pogosto boleč postopek«.

Obravnavati pa moramo še osupljivo veliko nedovoljenih drog, ki se jih uživa za »sprostitev«. Med te sodijo marihuana, ecstasy (metilendioksi-metamfetamin oziroma MDMA), LSD (dietilamid lisergične kisline), poživila (na primer kokain in amfetamini), pomirjevala (na primer barbiturati) in heroin. Ne gre pozabiti tudi različnih snovi za vdihavanje, na primer lepilo in bencin, kar je priljubljeno pri mladih. Seveda te snovi niso prepovedane in se jih zlahka dobi.

Običajna predstava shujšanega zasvojenca, ki si injicira drogo v zanemarjeni sobi, je lahko varljiva. Mnogi zasvojenci še vedno zmorejo  relativno normalno živeti, čeprav zasvojenost nedvomno bolj ali manj vpliva na kakovost njihovega življenja. Vseeno pa ne moremo mimo temne strani drog. Neki pisec opisuje, kako so si nekateri uživalci kokaina »zmožni drogo injicirati velikokrat zaporedoma v sorazmerno kratkem času in tako svoje telo spremenijo v prebodeno, krvavečo, z modricami prekrito gmoto«.

Uživanje nezakonitih drog se je proti koncu 1980-ih let očitno zmanjšalo, zdaj pa po vsem svetu spet narašča. V reviji Newsweek je pisalo: »Oblasti so preobremenjene zaradi razmaha tihotapljenja drog, naraščanja uživanja skoraj vseh vrst drog in pomanjkanja sredstev (in informacij), ki bi jih potrebovali za boj proti temu.« V johannesburškem časopisu The Star je pisalo, da je glede na vladne podatke »vsak četrti prebivalec Južnoafriške republike zasvojen z alkoholom oziroma drogami«.

Raziskovalni inštitut ZN za socialni razvoj je opozoril, da »so se izdelovalci drog in preprodajalci [. . .] organizirali na svetovni ravni ter vložili znaten del svojega dobička od drog v finančne centre, ki zagotavljajo diskretnost in privlačen dobiček po naložbi. [. . .] Preprodajalci drog sedaj lahko perejo nedovoljeno pridobljen dobiček tako, da denar premeščajo po svetu elektronsko, pri čemer ni veliko državnega nadzora.«

Kaže, da utegnejo imeti mnogi Američani vsak dan v rokah kokain, čeprav nevede. V članku revije Discover je bilo pojasnjeno, da so na večini ameriških bankovcev ostanki drog.

Dejstvo je, da je danes uživanje drog, tudi nedovoljenih, za mnoge postalo nekaj sprejemljivega, to jemljejo kot del vsakdanjega življenja. Glede na obsežno obveščanje javnosti o škodi, ki jo povzročajo nedovoljene droge, pa tudi tobak in alkohol, se razumljivo postavlja vprašanje: ‚Zakaj jih potem ljudje zlorabljajo?‘ Ko premišljamo o tem vprašanju, je primerno preiskati tudi svoje lastno stališče do drog.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 3]

Popivanje je večji problem v mnogih študentskih naseljih

[Slika na strani 5]

Mnogi gledajo na cigarete in droge »za sprostitev« kot na neškodljive