Niagarski slapovi – veličastno doživetje

PRED kratkim sem si imel priložnost ogledati Niagarske slapove, kot jih nisem videl še nikoli – zelo od blizu. Lahko vam zatrdim, da je to veličastno doživetje. S prijatelji smo obiskali kanadski Podkvasti slap, ki se tako imenuje zaradi svoje oblike. Od prvega obiska leta 1958 sem bil tam že večkrat, vendar pa nečesa do sedaj še nisem naredil – nikoli še nisem z ladjo plul po reki navzgor, tik pred slap. Ljudje to sicer počnejo, že odkar so leta 1848 slovesno vpeljali kratke plovbe z ladjo Maid of the Mist (Dekle megle). Milijoni so šli na to razburljivo potovanje. Zdaj sem bil na vrsti jaz.

Ladje redno odplujejo z obeh strani reke, ameriške in kanadske. Stalno so vrste. Videli smo lahko ljudi vseh starostnih skupin, celo majhne otroke, kako so ogrnjeni v lahke modre plastične dežne plašče, ki so nujna zaščita pred pršcem. (Tisti, ki obiščejo Ameriške slapove na drugi strani, imajo rumena ogrinjala.) Na ladji Maid of the Mist VII je lahko do 582 potnikov. Težka je 145 ton, dolga 24 metrov in na najširšem delu široka  9 metrov. Trenutno plujejo štiri ladje: Maid of the Mist IV., V., VI. in VII.

Na vrsti za prhanje

V množici smo se postavili v vrsto in takoj, ko je Maid of the Mist VII odložila skupino mokrih in umazanih turistov, stopili na ladjo. Videl sem, da je pred nami razburljivo potovanje. V daljavi, približno kilometer proč, je voda grmela čez rob slapa in padala 52 metrov v 55 metrov globoko kotanjo pod seboj. Naša  ladja je odplula po reki na ameriško stran. Tam si je utirala pot skozi vrtinčasto vodo ob vznožju Ameriških slapov, ki so v celoti visoki 54 metrov. * Najbolj vznemirljiv del pa je bil šele pred nami.

Bolj ko smo se približevali hrumeči vodi, bolj se je napetost stopnjevala. Zaradi vetra in silovitega pršca, ki je napolnjeval zrak, kmalu nismo mogli več fotografirati. Zdelo se je, da si je krmar vzel čas, da se je postopoma približeval mestu, na katerem je na minuto z vso silo tik pred ladjo bučno padalo več kot 168.000 kubičnih metrov vode, ki je prestopila rob slapa! Hrup je bil velikanski. Še sebe si komaj slišal kričati. Srce mi je razbijalo. Dejansko sem lahko okusil niagarsko vodo, mrzlo, a očitno čisto. To je bilo res edinstveno doživetje!

Zdelo se je kot večnost, nato pa je krmar končno počasi obrnil našo Maid od nevarne linije in odzibali smo se po rečnem toku. Nekoliko sem si oddahnil. Preživeli smo. Dejansko o tem nikoli ni bilo dvoma. Družba, ki upravlja te ladje, nima registriranih nesreč. Emil Bende, generalni upravnik parniške družbe, nam je zagotovil, da je vsaka ladja opremljena z rešilnimi jopiči in čolni, ki jih je dovolj za povsem zasedeno kapaciteto ladje. Tukaj ne more priti do napake Titanika!

Slapovi se umikajo!

Da, erozija škoduje slapovom. Ocenjujejo, da so se slapovi na Niagari v zadnjih 12.000 letih umaknili za kakih 11 kilometrov na sedanjo lego. Nekoč je bila hitrost erozije približno meter na leto. Zdaj se je zmanjšala na približno 36 centimetrov na deset let. Zakaj prihaja do te erozije?

Voda teče čez trdo gornjo plast dolomitskega apnenca, ki leži na plasteh mehkega peščenjaka in skrilavca. Te spodnje plasti erodirajo oziroma se spodkopljejo, potem pa se apnenčaste skale sesedejo in padejo v kotanjo pod sabo.

Vode se ne zapravlja

Velika količina vode, ki priteče po kratki reki Niagari (56 kilometrov), se izliva iz štirih od petih Velikih jezer. Reka teče proti severu iz Eriejskega v Ontarijsko jezero. Na tej kratki poti jo izkoriščajo za pridobivanje hidroenergije, ki si jo delita Kanada in Združene države. Pravijo, da je ena največjih virov hidroenergije na svetu. Kanadske in ameriške elektrarne je lahko proizvedejo do 4,200.000 kilovatov. Voda za turbine je speljana iz Niagare, še preden pride reka do slapov.

Medeni tedni in osvetlitev ponoči

Niagarski slapovi so priljubljen kraj, kjer pari preživljajo medene tedne. Tako je še posebej po filmu iz leta 1953, Niagara. Ponoči slapove osvetlijo z barvnimi reflektorji, ki dajejo lepoti in veličastnosti tega edinstvenega kraja na našem planetu še dodatno podobo. Gotovo ogled Kanade in Združenih držav ni popoln, če ne obiščete tega čuda sveta. In če ste nekoliko pustolovski, ne pozabite na vožnjo z ladjo! Ne bo vam žal oziroma ne boste je pozabili. (Prispevek)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 26]

NIAGARSKA ŠPANSKA GONDOLA

Štiri kilometre in pol od slapov je velik vrtinec, »ki je nastal na koncu Brzic, kjer se Velika soteska nepričakovano obrne proti severovzhodu. Tukaj se velikanski, smaragdno zeleni vrtinci zavijajo in odvijajo, da bi se rešili skozi najožji kanal v Soteski.« (Ontario’s Niagara Parks)

Da bi doumeli celotno razsežnost tega izrednega tolmuna, je najboljše, da se peljete z Niagarsko špansko gondolo, vzpenjačo, ki prečka tolmun in s katere je impresiven pogled na reko, tako po toku navzgor kakor navzdol. Ampak zakaj jo imenujejo »španska« gondola? Zasnoval in naredil jo je spreten španski inženir, Leonardo Torres Quevedo (1852–1936), in jo uporabljajo od leta 1916. Je edina te vrste.

[Shema/slika na strani 26]

(Lega besedila – glej publikacijo)

EROZIJE od leta 1678 umaknili za 300 metrov ali več

1678

1764

1819

1842

1886

1996

[Vir slike]

Source: Niagara Parks Commission

[Zemljevidi na strani 27]

(Lega besedila – glej publikacijo)

KANADA

ZDA

KANADA

ZDA

Eriejsko jezero

Niagarski slapovi

Niagara

Ontarijsko jezero

[Slika na strani 25]

Ameriški slapovi

Kanadski Podkvasti slap

[Slika na strani 26]

Zimski prizor ponoči osvetljenih slapov