Pogled v svet

‚Manjka‘ 79 milijonov žensk

Glede na raziskavo, ki so jo financirali Združeni narodi, »naj bi ‚v južni Aziji manjkalo‘ kakih 79 milijonov žensk – v Indiji, Pakistanu, Bangladešu, Nepalu, Šrilanki, Butanu in na Maldivih – in sicer zaradi diskriminacije žensk pred rojstvom in po njem«, piše v Reutersovem poročilu. Ženske ‚manjkajo‘ zaradi splavov, pa tudi zaradi »detomora in prednosti, ki se jo v teh krajih pri razdeljevanju hrane daje fantkom«. Pravijo, da se slednje nadaljuje tudi, ko odrastejo, zato imajo ženske kronične težave s podhranjenostjo. Tam je »med dekleti in ženskami v rodni dobi visoka stopnja umrljivosti«, je bilo rečeno v poročilu. Številko 79 milijonov temeljijo na dejstvu, da je na tem področju le 94 žensk na 100 moških, na svetu pa je povprečje 106 žensk na 100 moških.

Odprt najdaljši cestni predor

Na Norveškem so odprli najdaljši cestni predor na svetu, poroča časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung. Predor Laerdal je dolg 24,5 kilometrov in povezuje največji norveški mesti Oslo in Bergen. Pred tem so se morali avtomobilski vozniki odločiti med vijugasto gorsko cesto in potovanjem s trajektom čez fjord. Zelo so se posvetili varnosti tega novega predora. Na vsakih 500 metrov je obračališče, predor ima tudi velike nezgorljive ventilatorje, ki lahko potegnejo dim in strupene pline skozi ventilacijsko cev, ter napredne sisteme za ukrepanje v sili. Mnogi se bojijo dolgih predorov, zato ima predor Laerdal velika parkirišča, s katerimi je razdeljen na štiri dele. Stene teh parkirišč so osvetljene z modro lučjo, kar daje vtis dnevne svetlobe in svežega zraka. Toda raziskava je pokazala, da se bo 25 odstotkov Norvežanov, ki se boji nesreč ali požara, ognilo predoru.

Ogrožene živali se vračajo v Izrael

Mnoge živali, ki jih v Izraelu ni bilo več, se vračajo, piše v članku izraelskega časopisa Haaretz. Šakali in volčja krdela so ponovno v Negevu in na Golanskem višavju. Ob zadnjem štetju se je število orlov v severnem Izraelu zvišalo na 450. V Galileji so opazili celo leoparda. Mislili so, da so leopardi na tem področju izumrli, volkovom pa je grozilo izumrtje. Zdaj pa so se ti plenilci vrnili, kakor tudi njihov plen – antilope, divje koze in jeleni. Nekatere živali se vrnejo same, druge pa ljudje ponovno naselijo v nekdanje življenjsko okolje. Med temi živalmi so tudi divji osli; po Negevu se jih ponovno potika več kot 100.

Več prednosti dojenja

»Ali želite svojemu dojenčku dvigniti IQ?« sprašuje revija Psychology Today. »Lahko je zelo preprosto – namesto že pripravljenega kupljenega mleka izberite dojenje.« Videti je, da maščobni kislini, ki sta v naravnem materinem mleku – dokozaheksanojska kislina (DHK) in arahidonska kislina (AK) –, vplivata na razvoj živčevja. Testi so pokazali, da »so imeli otroci, ki so uživali DHK in AK, boljši spomin, da so bolje reševali probleme in hitreje razvijali jezikovne spretnosti od drugih skupin«, piše v reviji, kar kaže, da je naravno materino mleko najboljše.

»Raziskava tudi odkriva, zakaj so ljudje tako zelo navezani na hrano svoje kulture,« piše v reviji Science. »Ženske, ki so med nosečnostjo ali dojenjem pile korenčkov sok, so potomce privadile na okus po korenju. [. . .] Raziskava kaže, da je dojenje boljše od pripravljenega mleka, ker so otroci zaradi njega bolj sprejemljivi za novo hrano«, pa tudi poučeni, »katera hrana je varna. Raziskava poudarja pomembnost zdrave prehrane za noseče in doječe mame.«

Zadovoljujoče delo je še vedno zaželeno

»Zadovoljujoče delo za vse – še vedno sanje« piše v naslovu nemškega časopisa Hannoversche Allgemeine Zeitung, ko poroča o simpoziju »Globalni dialog«, ki je bil na svetovni razstavi EXPO 2000 v Hannovru.  Čeprav so leta 1951 sprejeli načelo enakega plačila za enako delo žensk in moških po svetu, leta 1973 pa prepoved otroškega dela, je 150 milijonov ljudi po svetu brez službe, 850 milijonov je zaposlenih nepolni delovni čas in 250 milijonov otrok mora delati. Polovica svetovnega prebivalstva živi z manj kot dvema dolarjema na dan. In kljub vsem prizadevanjem se vrzel med bogatimi in revnimi bolj veča kakor manjša. Tudi skrbi bogatih in revnih držav se precej razlikujejo. Medtem ko evropski politiki razpravljajo o načrtih možnega trgovanja in vplivu sindikatov, morajo njihovi tovariši iz držav v razvoju skrbeti za mnogo bolj temeljna vprašanja, na primer za osnovno šolsko izobrazbo za vse in ustvarjanje delovnih mest za prihajajočo generacijo.

Masada v nevarnosti?

»Masada ne sme še enkrat pasti!« je bilo okrepitveno geslo, ki je spodbujalo Jude, ko so postavljali sodobni izraelski narod. »Vendar lahko Masada dejansko še enkrat pade,« piše v poročilu NBC novic, »dobesedno, zaradi naravnih sil.« Priljubljen turistični kraj »je na enem od najbolj živih prelomnic na tem planetu, v mrtvomorski usadni dolini«. Strma gorska pobočja so razcepljena na stotine delov in nekateri od teh se lahko ob potresu zrahljajo. Računalniške analize so res pokazale, da je več delov na vzhodni strani Kačje poti prav pred tem in so jih že ojačali z 18-metrskimi jeklenimi palicami. Toda ostanki palače, ki jo je kralj Herod sezidal na severni strani Masade, »so prav tako na majavih tleh« in jih je treba podpreti. Doslej tega dela še niso začeli utrjevati, ker je premalo sredstev. Na Masadi, ki je 100 kilometrov od Jeruzalema, se je pred skoraj 2000 leti skupina 967 judovskih upornikov dve leti upirala obleganju rimske vojske. Za noč, preden so Rimljani prebili utrdbo, pa pravijo, da so se Judje raje odločili za samomor kakor za predajo.

Varujte se sonca

Daljše izpostavljanje soncu brez zadostne zaščite lahko povzroči kožnega raka, piše v članku mehiškega časopisa El Universal. Po mnenju dermatologinje Adriane Anides Fonseca ima sevanje sonca kumulativen učinek, ki se na splošno po 50. letu starosti kaže kot malignost. Fonescova priporoča nanašanje zaščitnih sredstev 30 minut pred sončenjem in ponovno nanašanje teh sredstev vsake tri ali štiri ure po tem, ko gremo v vodo oziroma kadar se močno znojimo. Svetlopolti ljudje potrebujejo filter z zaščitnim faktorjem nad 30 ali 40; temnopolti pa takega s 15 do 30. Pa še potem se ne sme pozabiti, da zaščitno sredstvo ne prepreči popolnoma škode, ki jo povzroča žarčenje, in da lahko lotioni za porjavitev kože zadeve še poslabšajo, ker pride do globljih opeklin. Pred neposrednim izpostavljanjem soncu je še posebej treba zaščititi dojenčke, ker njihova epidermalna obramba še ni povsem razvita.

Ni več zanimanja za duhovništvo

Katoliški starši »nič več s ponosom ne rečejo: ‚Moj sin, duhovnik.‘«, piše v The New York Timesu. »Katoliški voditelji [. . .] se dobro zavedajo, da je glavni dejavnik za pomanjkanje duhovnikov premalo katoliških staršev, ki so pripravljeni spodbujati svoje otroke, da bi razmišljali o duhovniškem poklicu.« Med podanimi razlogi so manjše katoliške družine, v katerih »je težje sprejeti, da je edini sin pridružen celibatnemu duhovništvu«, piše članek. »Poleg tega ugled duhovnikov v zadnjem desetletju omaja vsako poročilo, ki govori o njihovem zlorabljanju otrok, so dejali starši v intervjujih.« Raziskava, ki jo je naročila Narodna konferenca katoliških škofov in je obravnavala najbolj dejavne katoličane v cerkvi, je odkrila, da dve tretjini staršev ne bi spodbudilo svojih otrok, naj si za kariero postavijo službo duhovnika ali nune. Po mnenju Edwarda J. Burnsa, duhovnika in predstavnika te skupine, se ob mlad, neporočeni par, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne bo nihče obregnil, če bosta na družinskem srečanju objavila, da živita skupaj. Če pa mlad fant namerava stopiti v duhovniško službo, ga bodo družinski člani potegnili na stran in mu rekli: »Ali si prepričan, da veš, kaj delaš?«