Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zloraba drog – rešitev obstaja!

Zloraba drog – rešitev obstaja!

Zloraba drog – rešitev obstaja!

»V STEKLENICAH vina našli velikansko količino kokaina.« V časopisnem članku za to naslovno vrstico je bilo pojasnjeno, kako je policija v Johannesburgu (Južnoafriška republika) zasegla ladijski zabojnik z 11.600 steklenicami južnoameriškega vina. Vinu je bilo primešano od 150 do 180 kilogramov kokaina. Menijo, da je bila to največja zaplemba kokaina, kar ga je do tedaj prišlo v to državo.

Takšna odkritja se zdijo spodbudna, toda ocenili so, da policija v resnici zapleni le 10 do 15 odstotkov nezakonite droge po svetu. Žal je to podobno, kakor bi vrtnar odrezal nekaj listov izredno trdovratnega plevela, ki se zelo hitro razrašča, njegove korenine pa pustil v zemlji.

Velikanski dobički, ki jih prinašajo droge, ovirajo vladna prizadevanja, da bi preprečili njihovo izdelavo in prodajo. Ocenili so, da se že samo v Združenih državah letno trguje z nezakonitimi drogami v vrednosti mnogo milijard dolarjev. Glede na to, da gre za toliko denarja, ni presenetljivo, da so policijski in vladni uslužbenci (tudi nekateri na visokih položajih) dovzetni za podkupovanje.

Alex Bellos, ki dela za časopis The Guardian Weekly, je iz Brazilije glede na izsledke parlamentarne preiskave poročal, da »so bili na seznamu več kot 800 ljudi, ki naj bi bili baje vpleteni v organiziran kriminal in preprodajo drog v Braziliji, [. . .] poimensko navedeni trije kongresniki, 12 državnih poslancev in trije župani«. Na seznamu so bili tudi »policisti, pravniki, poslovneži in kmetovalci iz 17 od 27 zveznih držav«. O teh ugotovitvah je profesor političnih ved na univerzi v Brasílii dejal: »To je močna obtožba vseh vej brazilske družbe.« Isto bi se lahko reklo za mnoge družbe, ki so prežete z drogo. Zaradi tržnih zakonitosti glede ponudbe in povpraševanja problem ostaja.

Zaradi omejene učinkovitosti zakonskih omejitev se nekateri zavzemajo za legalizacijo določenih drog. Na splošno gre za to, da naj bi se posameznikom dovolilo imeti pri sebi majhno količino droge za osebno rabo. Menijo, da bi bil s tem vladni nadzor lažji in bi se velikanski dobiček mogotcev v svetu droge zmanjšal.

Nekateri so se odvadili

Z razstrupitvijo se lahko zasvojenci najprej odvadijo drog, nato pa tudi izboljšajo zdravje. Žal pa obstaja možnost, da bo nekdanji zasvojenec, ko se vrne v svoje običajno okolje, zvabljen nazaj k drogam. Pisec Luigi Zoja pove razlog za to: »Nemogoče je preprosto odpraviti neko vedenje, ne da bi pacienta preusmerili k povsem novemu načinu razmišljanja.«

Darren (omenjen v prejšnjem članku) je odkril ‚nov način razmišljanja‘, ki mu je spremenil življenje. Takole pojasnjuje: »Izpovedoval sem se za ateista, toda sčasoma, čeprav sem bil od jutra do večera pod vplivom drog, sem prišel do spoznanja, da Bog mora obstajati. V obdobju dveh do treh mesecev sem se skušal odvaditi drog, toda prijatelji mi niso pustili, da bi te odklonil. Čeprav sem jih še vedno užival, sem začel pred spanjem redno brati Biblijo. Manj sem se družil s svojimi prijatelji. Nekega večera sva bila s sostanovalcem pod močnim vplivom drog. Omenil sem mu Biblijo. Naslednje jutro je telefoniral svojemu bratu, ki je Jehovova priča. Ta naju je napotil k Pričevalcu, ki je živel v istem mestu kot midva, in šel sem k njemu.

Pogovarjala sva se do enajstih zvečer in od njega sem odšel s kakimi desetimi biblijskimi učili. Z mano je začel preučevati Biblijo. Prenehal sem zlorabljati droge in kaditi. Čez približno devet mesecev sem se krstil kot Jehovova priča.«

Drog se ni lahko odvaditi. Michael (omenjen v prejšnjem članku) pove, s kakšnimi težavami se je spoprijemal, ko jih je po 11 letih prenehal uživati: »Zelo težko mi je bilo jesti in zato sem shujšal. Občutil sem zbadanje, se znojil in videl sij okrog ljudi. Izredno sem hrepenel po drogah, toda bližanje Jehovu v molitvi in preučevanje Biblije, mi je pomagalo ostati čist.« Ta nekdanja uživalca drog se strinjata, da je bilo zanju bistveno povsem pretrgati stike z nekdanjo družbo.

Zakaj ljudem ne uspe

Zloraba nedovoljenih drog je samo en vidik večjega, svetovnega problema. Cel svet je pod izredno močnim vplivom zla, nasilja in krutosti. Biblija pravi: »Ves svet leži v Hudobnem.« (1. Janezov 5:19) Kdo je ta ‚Hudobni‘, je apostol Janez razkril v Razodetju 12:9: »In vržen je bil zmaj veliki, kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrženi ž njim.«

Tako mora človek premagovati lastne slabosti, poleg tega pa se bojevati še proti temu močnemu sovražniku. Satan je tisti, ki je v začetku povzročil človekov padec. Odločen je še nadalje kvariti človeštvo in ga odvrniti od Boga. Človekovo zlorabljanje drog je očitno del njegove strategije. Deluje z veliko jezo, ker ve, da »ima malo časa«. (Razodetje 12:12)

Kakšna je Božja rešitev?

Biblija odkriva Stvarnikovo ljubečo pripravo, po kateri bo človeštvo odkupil grešnega stanja. Prvi list Korinčanom 15:22, SSP, nam pove: »Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni.« Jezus je voljno prišel na zemljo kot popoln človek in žrtvoval svoje zemeljsko življenje, da bi človeštvo odkupil posledic greha in smrti.

Spoznanje o vzroku smrti in rešitvi človekovih problemov je mnogim dalo motivacijo in pogum za to, da niso več zasvojeni z drogami. Toda Biblija nam ne pomaga le pri tem, da danes kot posamezniki premagujemo problem drog. Pripoveduje o času, ko ne bo več Satanovega vpliva, ko bo vse slabo z zemlje dokončno odpravljeno, tudi zloraba drog.

Knjiga Razodetje opisuje »reko vode življenja, svetlo kakor kristal, izhajajočo iz prestola Božjega in Jagnjetovega«. (Razodetje 22:1) Ta simbolična reka predstavlja Božjo pripravo, ko bo po Jezusu Kristusu človeku povrnjeno popolno življenje na rajski zemlji. Razodetje opisuje drevesa življenja, ki uspevajo ob reki, in pravi: »Listje drevesno je v ozdravljenje narodov.« (Razodetje 22:2) To simbolično listje predstavlja priprave za ozdravljenje, po katerih bo Jehova človeštvu obnovil duhovno in telesno popolnost.

Končno bo človek osvobojen, pa ne le zlorabe drog, temveč vseh slabosti in težav, ki ga tarejo v tem izrojenem sistemu!

[Okvir/slika na strani 9]

Kako varna je marihuana?

Številne države razmišljajo o tem, da bi legalizirale marihuano, predvsem za rabo v zdravstvu. Ugotovili so, da ta droga lajša slabost, ki jo povzroča kemoterapija, in očitno pomaga obolelim za aidsom premagati izgubo teka. Uporabljajo jo tudi za lajšanje bolečin.

Čeprav so glede izsledkov raziskav različna mnenja, pa testiranja, o katerih so poročali v reviji New Scientist, dokazujejo nekatere škodljive učinke marihuane.

Harvardska univerza je s testiranji primerjala skupino ljudi, ki so marihuano kadili vsak dan, s skupino ljudi, ki je niso kadili tako pogosto. Pri standardnih mentalnih testih ni bilo skoraj nobene razlike. Toda pri testu glede prilagodljivosti, so bili redni uživalci marihuane veliko slabši.

Neka druga univerza je v razdobju 15 let testirala skupino rednih kadilcev marihuane in skupino kadilcev cigaret. Kadilci marihuane so navadno pokadili tri ali štiri jointe na dan, kadilci cigaret pa 20 ali več cigaret na dan. Zaradi kašlja in bronhitisa jih je trpelo isto število iz obeh skupin. Preiskave pljuč so pri obeh skupinah odkrile podobno poškodbo celic.

Čeprav kadilci marihuane niso kadili tako pogosto, so izsledki pokazali, da se pri enem samem jointu sprosti trikrat toliko katrana kakor pri eni cigareti. New Scientist je tudi poročal: »Kadilci marihuane vdihavajo bolj globoko in vdihano dlje zadržujejo.«

Poleg tega so ugotovili, da so se bile imunske celice v pljučih kadilcev marihuane za 35 odstotkov manj zmožne bojevati proti bakterijam kakor celice kadilcev cigaret.

[Vir slike]

U.S. Navy photo

[Okvir na strani 11]

»Boleče obtožuje« starše

V uvodniku južnoafriškega časopisa Saturday Star je bila izražena zaskrbljenost zaradi izrednega porasta zlorabe drog med mladimi v Južnoafriški republiki, pisalo je:

»To početje naših otrok [uživanje droge] pogosto boleče obtožuje nas starše in družbo na splošno. Teden za tednom se pehamo za denarjem, opravljamo bogoslužje v templju gmotnega uspeha. Otroci bremenijo naš um, našo moč. Kakovostno preživljanje časa z njimi? Lahko jim je vreči denar, da nam dajo mir. Laže, kakor poslušati jih – njihove strahove, upe, skrbi. Ko bomo danes zvečer sedeli v restavraciji ali za sprostitev pred televizorjem, ali bomo sploh vedeli, kaj delajo?«

Oziroma, bi lahko dodali, kaj razmišljajo?

[Slika na strani 10]

Mnogi so bili motivirani, da se odvadijo zlorabe drog