Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Skrivnostno preživetje

Medtem ko je hudo neurje decembra leta 1999 močno prizadelo francoske gozdove, zadnja opazovanja kažejo, da velika divjad ni trpela toliko, kolikor se je pričakovalo, poroča pariški časopis Le Monde. Na področju 10.000 hektarjev opustošenih gozdov vzhodne Francije so našli le 20 poginulih živali – 10 jelenov, 5 srn in 5 prašičev. Živali so se pokorile »mehanizmom, ki so še vedno skrivnostni,« in nekako zbežale, morda tako, da so se skrile pod padla drevesa ali pa so se zbrale na odprtem. Jean-Paul Widmer s francoskega narodnega gozdnega urada trdi: »O [obnašanju] jelenov in prašičev vemo manj kakor o [obnašanju] levov in drugih oddaljenih divjih živali.«

Sindrom turističnega razreda

V zadnjih osmih letih je 25 potnikov, ki je prispelo na japonsko letališče Narita, »umrlo zaradi tako imenovanega sindroma turističnega razreda«, poroča časopis The Daily Yomiuri. V nasprotju z nazivom lahko »sindrom turističnega razreda« prizadene tudi potnike prvega razreda. Večurno sedenje lahko zmanjša kroženje krvi v nogah in povzroči nastanek krvnih strdkov. Če strdek pride v pljuča, lahko pride do težav z dihanjem in celo do smrti. Vsako leto med 100 in 150 potniki, ki prispejo na letališče Narita, trpi zaradi kake oblike te težave, pravi Toshiro Makino, vodja Nove tokijske mednarodne letališke klinike nipponske zdravstvene šole, in predlaga: »Potniki, ki letijo več kot sedem ali osem ur brez postanka, bi morali piti več vode kot običajno in ukrepati preventivno, na primer tako, da malo raztegujejo in krčijo noge.«

Segrevanje Tokija

»V 20. stoletju se je povprečno število dni na leto, ko temperatura v Tokiju pade pod zmrzišče, znižalo za 95 odstotkov,« poroča The Daily Yomiuri. V 1990-ih letih je bila temperatura v Tokiju nižja od zmrzišča povprečno le 3,2 dni na leto, v primerjavi z 61,7 dnevi v prvih desetih letih istega stoletja. Neki izkušen vremenoslovec z Japonske meteorološke agencije je dejal, da globalno segrevanje preprečuje, da bi se temperature toliko znižale, kolikor so se prej, in izrazil zaskrbljenost, da bi lahko v Tokiju »resnično hladna zima« kmalu postala preteklost. Po mnenju te agencije naj bi se v 21. stoletju pri nadaljnji tolikšni emisiji toplogrednih plinov temperatura po svetu dvignila za 1,0 do 3,5 stopinje Celzija. Če bi se temperatura nad Japonsko dvignila za 3,5 stopinje, bi Tokijo postal tako vroč kakor sedanji Nairobi.

Vrnitev sifilisa

V Franciji že desetletja skorajda ni bilo sifilisa. V zadnjem letu pa so zdravniki opazili novo epidemijo te spolno prenosljive bolezni, predvsem med homoseksualci, poroča francoski dnevnik Le Figaro. Podobne izbruhe sifilisa so zabeležili tudi v Britaniji in na Irskem leta 2000. Sifilis je bakterijska bolezen, ki v zgodnjih stopnjah povzroča kožne razjede in izpuščaj, če pa se ga ne zdravi, privede do nevroloških in kardiovaskularnih poškodb. Ponovni pojav sifilisa je zaskrbljujoč, opaža Le Figaro, saj je »novim generacijam zdravnikov, ki med svojim šolanjem še nikoli niso pregledali bolnika s takšno boleznijo, popolnoma neznan«. Zdravniki ga morda zdaj napačno diagnosticirajo, kar ovira učinkovito zdravljenje. Specialisti za bolezen sumijo, da se je sifilis ponovno pojavil zaradi nevarnih spolnih navad. Zato se bojijo, da bi ta trend lahko naznanjal »nov izbruh epidemije aidsa«.

Starejši potniki, previdno

Število starejših odraslih, ki potujejo v manj razvita področja sveta, narašča in mnogi obolevajo zaradi zaužite hrane ali vode, ki je okužena z bakterijami, piše v Tufts University Health & Nutrition Letter. Dobijo »potovalno diarejo«, ki lahko privede do resnejših zdravstvenih problemov ljudi, ki so stari 60 let ali več. V Health & Nutrition Letter piše, da naj bi bili, če ne jeste v prvorazrednem hotelu ali restavraciji velikega, sodobnega mesta, previdni pri naslednjem:

□ Ne pijte vode iz pipe oziroma si z njo ne umivajte zob. Uporabljajte le ustekleničeno, prekuhano ali dezinficirano vodo. Ne pijte pijač z ledom, če niste prepričani, da je narejen iz zdrave vode.

□ Ne jejte rib ali mesa, če ni bilo prekuhano oziroma temeljito spečeno.

□ Ne jejte izdelkov iz nepasteriziranega mleka ali surove zelenjave.

□ Ne jejte sadja, če ga niste sami olupili, potem ko ste ga umili v čisti vodi. Ko ga olupite, si pred jedjo umijte roke.

□ Ne jejte hrane, ki jo prodajajo ulični prodajalci, čeprav je morda postrežena vroča.

Množice »domačih brezdomcev«

»Toliko jih je, kolikor je ljudi, okuženih s hivom, dvakrat toliko, kolikor je beguncev. Mednarodna skupnost za pomoč jim pravi »domači brezdomci«, poroča londonski The Independent. K pobegu od doma jih je sicer prisilila vojna, a ostajajo v svoji domovini. Pri ZN ocenjujejo, da je po svetu 25 do 30 milijonov takih brezdomcev. Večina ne živi v begunskih taboriščih, ampak skupaj z drugimi družinami ali na cesti. Dennis McNamara, posebni ZN-ov koordinator za reševanje tega problema, pravi, da »mnogi skušajo ostati čim bližje domu: to je v svoji rodni deželi« in ne iščejo zatočišča v kaki drugi deželi. Agencije pomoči včasih ne smejo pomagati takšnim ljudem. Do 90 odstotkov je žensk in otrok. »Moški se vojskujejo,« dodaja McNamara. »Ženske in otroci so žrtve. Brezdomke so v stalni nevarnosti, da jih posilijo vojaške sile, ki jih preganjajo.«

Prisesni jezik

Kako lahko kameleon ulovi druge kuščarje in celo ptice, ki tehtajo do 10 odstotkov njegove lastne teže? Doslej je veljalo prepričanje, da se je žrtev prilepila na neravno in lepljivo površino kameleonovega jezika. Vendar to ne pojasni, kako lahko ta žival ujame relativno težko žrtev. Da bi to ugotovili, so znanstveniki iz Antwerpa (Belgija) naredili natančne videoposnetke kameleonovega kot blisk hitrega jezika med delovanjem, poroča nemška informativna znanstvena služba Bild der Wissenschaft-Online. Znanstveniki so ugotovili, da kameleon pri tem, ko iztegne jezik, na njegovem vršičku oblikuje klobčič. Dve mišici v jeziku se tik pred zadetkom skrčita, tako da se vrh jezika oblikuje v prisesek, ki se oprime žrtve.

Širjenje puščave

»Sahara je prešla Sredozemlje,« poroča londonski The Guardian, »kot uničujoča zveza osiromašene zemlje in klimatskih sprememb, ki dele južne Evrope spreminjajo v puščavo.« Na konferenci Združenih narodov za boj proti širjenju puščave, ki je bilo decembra leta 2000, je neki izvedenec delno krivdo za to, da mnogi majhni kmetovalci ne morejo konkurirati velikim, naprtil globalnemu kmetovanju. Zato kmetje zapuščajo zemljo, ki so jo tisočletja ohranjali s terasiranjem in skrbnim namakanjem, zdaj pa se navsezadnje spere. Razmere so kritične v južni Italiji, Španiji in Grčiji. Tudi Bolgarija, Madžarska, Romunija, Moldavija, Rusija in Kitajska se spopadajo z vse večjim širjenjem puščave. Klaus Töpfer, izvršni direktor Okoljskega programa ZN, je dejal: »Zemlja je naravni vir, ki ni nič manj pomemben za dobro počutje človeka in za okolje kakor čista voda in zrak.«

Odkrit izvir Amazonke

Ekipa 22 raziskovalcev je potrdila »izvir največje reke na svetu in končala desetletja razglabljanj in nasprotujočih si odkritij,« poroča londonski The Times. Amazonka izvira kot potoček iz Nevado Mismija, 5000 metrov visoke gore v južnem delu perujskih Andov. Od tod vijuga skozi dolino trave in mahovja, kjer se ji pridružijo drugi potoki in reke, nato pa nadaljuje svojo 6000 kilometrov dolgo pot v Atlantski ocean. Andrew Pietowski, vodja ekipe, je pri opisovanju rečnega izvira dejal: »Gre za prikupen kraj. Stojite v zeleni dolini ob vznožju impresivnega, skoraj črnega skalovja, ki je visoko kakih 40 metrov. Kraj je zelo tih in miren.«