Povsod se najde kdo, ki pomaga

BAXTER, 15-letni srednješolec, zanimivo preživlja sobotne popoldneve. Obiskuje skupino starejših, igra in vodi petje v domu starejših občanov. »Tukajšnjim stanovalcem prinaša smeh, zabavo in veselje do življenja,« pravi Baxterjev učitelj. Lucille je stara 78 let in opravlja podobno dobro delo. Ljudem v potrebi deli hrano in obiskuje osamljene bolnike v bolnišnicah. Njena prijateljica o njej pravi: »Če jo potrebujejo in lahko pomaga, bo pomagala.«

Definicija prostovoljstva

Takšen pristop do življenja ‚Bodite tam, ko vas potrebujejo‘ ima mnogo milijonov ljudi po svetu. Pomagajo na gradbiščih in v pisarnah, v tovarnah, domovih za negovanje, javnih okrepčevalnicah, begunskih taboriščih, centrih za brezdomce, gasilskih oddelkih, centrih za pomoč v stiski, v zavetiščih za živali in drugod. Pravzaprav so skoraj povsod! Svoje sposobnosti uporabljajo za celo vrsto dejavnosti, vse od skupinske pomoči pri gradnji skednja do skupnega zbiranja denarja in vse od pestovanja zapuščenih dojenčkov do tolaženja na smrt bolnih. To so prostovoljci – ljudje, ki lahko izboljšajo razmere tistih v potrebi.

Prostovoljno delo je opisano kot »plemenita misel, izpeljana v praksi«. Zajema elemente, kot so predanost stvari, požrtvovalni duh, delo brez plačila in odsevanje nesebičnosti. »Prostovoljna služba,« pravita dva dolgoletna prostovoljca, pomeni »razdajanje: svojega časa, rok in nog, zamisli, zmožnosti pomagati drugemu in reševati probleme, svojega strokovnega znanja«. Zanimivo je, da takšno razdajanje koristi tudi samim prostovoljcem. (Glej okvir »Tudi prostovoljcem koristi«.)

 Rastoča števila – rastoče potrebe

Ocenili so, da v Združenih državah prostovoljno delo opravlja 100 milijonov ljudi, in njihovo število raste. »Naša organizacija še naprej izredno hitro raste,« je pred kratkim za Prebudite se! povedala Kathleen Behrens, izvršilna direktorica prostovoljne organizacije New York Cares. »Že samo v zadnjem letu se je našemu programu pridružilo več kot 5000 novih prostovoljcev.« Podobno rast doživljajo tudi evropske prostovoljne skupine. V Franciji na primer se je število prostovoljcev v zadnjih dveh desetletjih vsako leto povečalo za šest odstotkov. Vendar se potreba po več prostovoljcih ni zmanjšala. Ravno nasprotno, Prostovoljci Združenih narodov (agencija ZN) pravi, da je, gledano s svetovnega vidika, »danes potreba po več prostovoljnih delavcih večja kakor kdaj prej«. Neki nadzornik muzeja pravi: »Prostovoljci so naša življenjska sila.«

Toda obstaja paradoks. Čeprav mnogi direktorji, upravniki in koordinatorji, ki sodelujejo s prostovoljci, menijo, da so takšni  ljudje »zlata vredni«, se mnogo dela prostovoljcev prezre oziroma ne prizna. Da bi te razmere začeli spreminjati, so se Združeni narodi odločili v letu 2001 usmeriti pozornost na prostovoljce. V okvirju »Mednarodno leto prostovoljcev« je opisanih nekaj ciljev, ki jih želijo doseči Združeni narodi.

Medtem pa se v svetu prostovoljstva dogajajo spremembe, ki pomenijo izziv prostovoljcem, pa tudi tistim, ki vodijo njihovo delo. Kljub temu so po svetu še vedno mnogi voljni pomagati. Kaj jih k temu spodbuja? Kaj dosežejo? In kako morda vplivajo na vaše življenje?

[Okvir/slika na strani 4]

Tudi prostovoljcem koristi

»Pomagati drugim mi je prineslo veliko globlje, bogatejše in prijetnejše plačilo, kakor bi ga dobil, če bi se še naprej osredinjal samo na svojo poslovno kariero,« pravi Michael, občasni prostovoljec. Michael pa ni edini, ki čuti tako. Sharon Capeling - Alakija, izvršilna koordinatorica Prostovoljcev Združenih narodov, pravi: »Po svetu se ljudje, ki [. . .] opravljajo prostovoljno delo, povsem zavedajo, koliko s tem pridobijo.« Dr. Douglas M. Lawson, strokovnjak za prostovoljno delo, potrjuje, da se glede na ugotovitve raziskovalcev »pogosto posamezniku že po samo nekaj urah prostovoljnega dela na splošno vedenje in duševno počutje tako izboljšata, da so temu dali vzdevek ‚pomočnikova vznesenost‘«. In »pomočnikova vznesenost« ni le bežen občutek. Raziskovalci s Cornellove univerze v Združenih državah so več kot 30 let preučevali neko skupino ljudi in ugotovili, da »so bili tisti, ki so opravljali prostovoljno delo, srečnejši in bolj zdravi kakor tisti, ki ga niso«. Zanimivo je, da Biblija pravi: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35, SSP; Pregovori 11:25)

[Okvir/slika na strani 5]

Mednarodno leto prostovoljcev

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. novembra 1997 razglasila leto 2001 za mednarodno leto prostovoljcev. Po besedah ZN naj bi v tem letu dosegli štiri cilje.

Večje priznanje Vlade se spodbuja, naj priznajo pomembnost prostovoljcev, s tem da preučijo in dokumentirajo njihove dosežke, ter podelijo priznanja izrednim prostovoljnim dejavnostim.

Večja podpora Državam prigovarjajo, naj spodbujajo k prostovoljnemu delu, na primer tako, da prostovoljno službo sprejmejo kot alternativo vojaški službi oziroma priskrbijo določene oprostitve davka.

Sodelovanje Javna občila so povabili, naj bolj pomagajo, s tem da objavljajo zgodbe o uspehih prostovoljnega dela. Tako lahko drugi takšne projekte posnemajo »in ni treba vsaki krajevni skupnosti posebej vsega tega odkrivati na novo«.

Javne predstavitve Prostovoljne organizacije se spodbuja, naj organizirajo predstavitve. Na njih naj bi javnost obvestili, koliko družbi koristi prostovoljno delo.

ZN upajo, da bo rezultat mednarodnega leta prostovoljcev 2001 več prošenj za usluge prostovoljcev, več ponudb za prostovoljno delo ter več denarja in prostorov prostovoljnim organizacijam za spoprijemanje z vse večjimi potrebami družbe. Sponzoriranju ciljev v tej resoluciji ZN se je pridružilo 123 vlad.