Dnevnik – zanesljiv prijatelj

DNEVNIK je lahko zaupen družabnik, sočuten prijatelj v nesočutnem svetu. Dnevnik »nam omogoča ohraniti zbirko slik, ki poroča o naših osebnih popotovanjih skozi življenje«, pravi pisateljica Christina Baldwin. Kakor album s fotografijami vizualno poroča o naši preteklosti, nam dnevnik daje pisne »posnetke«, ki odkrivajo in ohranjajo naše potovanje skozi življenje.

V biblijskih časih so vlade pogosto zapisovale pomembne dogodke. Sama Biblija omenja več takšnih uradnih poročil. (4. Mojzesova 21:14, 15; Jozue 10:12, 13) Grki so razvili neke vrste almanah, poimenovan efemeride *, kamor so zapisali podatke o dnevnih gibanjih zvezd in planetov. Rabo teh dnevnikov so privzeli Rimljani, ki so osvojili Grčijo. Z značilno praktičnostjo so razširili njihovo vrednost s tem, da so dodali še dnevne dogodke v prid skupnosti in javnosti. Poimenovali so jih diarium (diarij), iz latinske besede dies, ki pomeni »dan«.

Toda šele v 17. stoletju je nastal dnevnik kot zbirka zasebnih vsakodnevnih dogodkov, in sicer s pisanjem dnevnika Angleža Samuela Pepysa. Njegov dnevnik je z nenavadno mešanico pobožnosti in posvetnosti dal zgodovinarjem enega najbolj zgovornih poročil o življenju pod oblastjo angleškega vladarja Karla II.

Od takrat naprej je postalo pisanje dnevnika vse bolj priljubljeno. Mnogi dnevniki so celo postali dragoceni zgodovinski dokumenti. Med temi je znameniti dnevnik judovske deklice, ki se je skrivala pred nacisti. Dnevnik Anne Frank, Dnevnik iz skrivališča, je boleče pričanje o nečlovečnosti ljudi do soljudi.

V čem je privlačnost dnevnika?

Kaže, da je pisanje dnevnika povezano s temeljno človekovo željo po izražanju.  Naj v dnevnik zapišemo veselje nad prvimi otrokovimi besedami ali pa rast ljubezenske zveze, nam omogoča razmisliti o dogodkih, ki oblikujejo naše življenje. Ko kasneje te zapise beremo, lahko v mislih podoživimo te dragocene trenutke in občutke, ki so jih ti vzbudili.

Ena od največjih prednosti dnevnika je, da nam pomaga spoznati samega sebe. Pisateljica Tristine Rainer temu pravi »praktično psihološko sredstvo, ki vam omogoča brez zadržkov izražati občutke«.

Biblija v Pregovorih 12:25 pravi: »Skrb v srcu tare moža.« Če kdo nerad govori o svojih ‚skrbeh‘ z drugimi, se morda lahko izpove s pisanjem. Zato pisanje dnevnika pogosto priporočajo kot pomoč pri spoprijemanju s čustveno bolečino. Ob dnevniku lahko posameznik razmišlja o svojem življenju, si postavi nove cilje in se morda domisli rešitve problemov. Človeku lahko pisanje o problemih in občutkih pomaga, da se osredini na resnično pomembne stvari in nanje gleda objektivno.

Pisanje dnevnika je lahko tudi izobraževalno sredstvo. Ameriška zveza učiteljev svetuje staršem: »Svoje otroke spodbujajte, naj pišejo dnevnik. Pisanje dnevnika namreč razvija veščine pisanja in ustvarjalnost.«

Kako naj začnem?

Najprej poiščite miren prostor in takšen dnevnik oziroma beležnico, ki vam je všeč. Resda je lahko prazna stran, ki čaka, da se jo popiše, precej zastrašujoča. Toda ključ je v tem, da se piše odkrito, spontano in preprosto. Lahko se na primer vprašate: Kaj sem danes delal? Kako je to vplivalo name? Kaj sem jedel? Koga sem videl? Kaj se dogaja v življenju ljudi, ki jih imam rad? Ali pa boste morda začeli z opisovanjem sedanjosti in se vprašali: Kje sem v življenju? Kakšni so moji cilji? Moje sanje? Nato pa pustite, da pisanje teče, ne bodite kritični.

Pišite tako dolgo ali pa tako na kratko, kakor želite. Pišite tako pogosto ali redko, kakor želite. Bodite odkriti in iskreni. Ne skrbite za slovnico ali pravopis. Vašega dela ne bo videl nihče drug. Če želite, lahko vanj nalepite fotografije, časopisne izrezke oziroma kar koli je za vas pomembno. Je vaša knjiga. Lahko je urejena ali pa površna, majhna ali velika. In pisati morate le takrat, kadar hočete. Če vam postane pisanje dnevnika toga dolžnost, boste ob tem nezadovoljni in razočarani. (Glej okvir.)

Prav kakor lahko znanstvenik na podlagi dnevnika opazuje in si zapisuje spremembe organizma, ki ga preučuje, vam lahko dnevnik pomaga opazovati in preučevati vaše vedenjske vzorce in težnje v življenju. Dnevnik bo razkril vaše veselje, bolečine, vaše slabosti in odlike. Izboljšal bo vaše izražanje. Pisanje dnevnika je res obveznost, toda takšna, ki je lahko zelo nagrajujoča. (Prispevek)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 27]

Predlogi, kako začeti

◆ Izberite trpežen, trajen dnevnik, morda takšnega, ki ga zlahka nosite s seboj.

◆ Najdite miren čas in kraj, kjer boste lahko sami. Ob vsakem zapisu napišite datum.

◆ Če nekaj dni ne pišete, ne bodite panični; pač nadaljujte, kjer ste končali.

◆ Do svojega pisanja ne bodite kritični. Pišite sproščeno, naj besede tečejo. Zapisujte podrobnosti, ne le na splošno.