Pogled v svet

Rekordne katastrofe leta 2000

Leta 2000 je bilo po svetu rekordno število naravnih nesreč, poroča pozavarovalec Munich Re. Skupaj so poročali o več kot 850 katastrofah, v katerih je umrlo 10.000 ljudi in so povzročile več kot 30 milijard USD škode. Čeprav je bilo naravnih katastrof več, sta bili ekonomska in človeška izguba manj hudi kot v predhodnem letu. To pa zato, ker se je večina katastrof zgodila na manj naseljenih področjih, piše v zavarovalniški tiskovini. Nevihte so bile krive za 73 odstotkov izgub zavarovane lastnine, poplave pa za 23 odstotkov. Poročilo pravi, da je »treba v prihodnje pričakovati vse več izgub zaradi naravnih katastrof«, ker se populacija in vrednost lastnine večata.

Prosojne ovojnice

Neko ameriško podjetje je razvilo pršilo, ki »omogoči prosojnost ovojnic«, ne da bi za seboj pustilo kakšno sled, poroča revija New Scientist. Pršilo deluje ne glede na barvo ovojnic in je »neprevodna, nestrupena, okolju prijazna tekočina«, pravi besednik podjetja, Bob Schlagel. Razen tega, da za seboj pusti vonj še kakih 10 ali 15 minut, »se črnilo na ovojnici ali pismu ne razmaže, tudi ni vodnega žiga in ne kakega drugega dokaza«, dodaja Schlagel. Proizvod so razvili, da bi pomagali organom kazenskega pregona odkriti pisemske bombe in druge potencialno nevarne zavoje. Vendar pa se pršilo lahko uporabi tudi za branje zaprtih pisem, zaradi česar neki varuh človekovih pravic meni, da je etično vprašljivo.

Čebelja navigacija

Sposobnost čebel, da letijo od čebelnjaka do cvetov in spet nazaj, je dobro znana. Toda kolonije selitvenih čebel iz Assama (severna Indija) očitno preletijo na stotine kilometrov in se nato vrnejo ne le k istemu drevesu, temveč tudi k isti veji, na kateri so njihovi sorodniki gnezdili pred kakima dvema letoma! Še posebej omembe vredno pa je, da te delovne čebele živijo le tri mesece ali manj. Tako so čebele, ki se vrnejo, več generacij mlajše od tistih, ki so zgradile prvotni panj. Kako najdejo pot nazaj, je skrivnost. Časopis The Sydney Morning Herald poroča, da k temu morda prispeva čut za vonj. Druga možnost je, da preživela matica z nekakšnim komunikacijskim informacijskim plesom čebelam izvidnicam pokaže, v katero smer naj letijo.

Jezik in možgani

Slišeči ljudje uporabljajo dve področji možganov pri razumevanju jezika in govorjenju, kar velja tudi za gluhe, ki uporabljajo znakovni jezik, poroča Science News. Skeniranje možganov kaže, da »se ti področji živčnega tkiva takoj aktivirajo pri gluhih ljudeh, ki uporabljajo znakovni jezik«, pravi poročilo. Po mnenju Laure-Ann Petitto z McGillove univerze v Montrealu, ki je vodila študijo, to kaže, da ta področja možganov nadzorujejo »temeljne poteze jezika, ki se jih lahko izrazi bodisi z govorom ali kretanjem«. Glede na to bi bila potrebna nadaljnja študija prilagodljivosti človeških možganov pri pospeševanju jezika. V Science News piše: »Področja možganov, ki sodelujejo pri govorjenem in znakovnem jeziku, se precej prekrivajo.«

Oprati prostitucijo slabega glasu

Nemško sodišče je odločilo, da prostitucija »v bistvu ni nemoralna«, saj da pri njej ne gre za kriminalno nasilje, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung. Berlinsko upravno sodišče je odločilo, da je lahko neka kavarna v Berlinu-Wilmersdorfu še naprej odprta, čeprav v njej prostitutke navezujejo stike s svojimi strankami, potem pa v bližini najemajo sobe. Sodniki so dejali, da njihova odločitev odseva spremenjeno stališče družbe do prostitucije. Anketiranje 1002 ljudi je pokazalo, da jih je 62 odstotkov menilo, da bi morala biti prostitucija priznana kot navadna zaposlitev. Po besedah sodnikov je druga anketa pokazala, da se večini vprašanih zdijo »spolne usluge [v Nemčiji že dolgo] povezane z ekonomijo«.

 Spanje in spomin

Raziskovalci težav s spanjem so odkrili, da je dober nočni počitek, v nasprotju z delom dolgo v noč, »prvi pogoj za učinkovit spomin v kasnejših tednih«, razlaga londonski The Independent. Profesor Robert Stickgold s harvardske medicinske šole je uporabil 24 prostovoljcev – ena polovica je po učenju lahko ponoči spala, druga pa je morala ostati budna vso noč. Obe skupini sta potem naslednji dve noči normalno spali, da je lahko skupina, ki ji je manjkalo spanja, prebrodila utrujenost. Testi spomina so pokazali, da so tisti, ki so spali prvo noč, »vidno in dosledno boljše opravili nalogo spomina, medtem ko druga skupina ni pokazala izboljšanja, čeprav je dohitela spanec«. Ker nam spanje očitno pomaga utrditi spomin, ta odkritja kažejo, da kaj malo koristi študij namesto spanca, še posebej v zgodnjem globokem oziroma »NREM« spanju.

Nevarne černobilske mutacije

»Rastline, ki rastejo blizu za obratovanje neprimerne jedrske elektrarne v Černobilu (Ukrajina), so imele šestkrat toliko genetskih poškodb kakor primerjana normalna flora,« poroča londonski The Independent. Raziskovalci iz Švice, Britanije in Ukrajine so posadili dve enaki pšenici – eno na kontaminirano zemljo in drugo 30 kilometrov stran v podobno, a nekontaminirano zemljo. Nato so seme teh pridelkov uporabili za nadaljno sejanje žita na enaki področji. V pšenici blizu reaktorja se je kljub izpostavljenosti relativno nizkemu žarčenju, pokazal vznemirljivo visok odstotek genetske škode oziroma mutacije. Zaskrbljeni znanstveniki so opozorili, da ima lahko kronična izpostavljenost takšnemu žarčenju učinke, ki so doslej še neznani. Ta odkritja so še posebej zaskrbljujoča zaradi nadaljnjih generacij rastlin, živali in ljudi, ki so izpostavljeni černobilskemu žarčenju.

Moški in ženske različno poslušajo

Raziskovalci so dognali, da ženske pri poslušanju uporabljajo obe polovici možganov, moški pa le eno, poroča Discovery.com News. V študiji je sodelovalo 20 moških in 20 žensk, ki so jim skenirali možgane, medtem ko so poslušali posnetek branja neke knjige. Skeniranje možganov je pokazalo, da moški poslušajo večinoma z levo stranjo možganov, ki je povezana s poslušanjem in govorom. Po drugi strani pa se je pri ženskah pokazala dejavnost obeh polovic možganov. Dr. Joseph T. Lurito, docent radiologije na Medicinski univerzi v Indiani, pravi: »Naše raziskave kažejo, da se obdelava jezika pri moških in ženskah razlikuje, vendar ni nujno, da bo učinkovitost različna.« Videti je, da druge študije kažejo, da »lahko [ženske] poslušajo dva pogovora hkrati,« pravi dr. Lurito.

Lastna religija

V Franciji je religija vedno manj pomembna. To je eden od sklepov raziskave pod pokroviteljstvom katoliške revije La Vie. Ko so ljudi prosili, naj po lastnem izboru razporedijo spisek 14 prednosti, jih je le 7 odstotkov anketirancev izbralo »duhovno prizadevanje« za pomembno. Pred duhovnimi prizadevanji so izbrali prosti čas, poklicni uspeh, osebno svobodo, kulturno življenje, spolnost in gmotni uspeh. Po mnenju sociologov Pierra Bréchona in Gérarda Mermeta ta raziskava kaže, da je religija žrtev individualizacije. V kakšnem smislu? Ljudje »skrpajo« različna verovanja in iz njih izberejo, »kar se zdi, da ugaja njihovemu načinu življenja ali razmišljanja«, pravi Bréchon.

Legalni samomor

Aprila lani je Nizozemska postala prva država, ki je formalno uzakonila pomoč pri samomoru, poroča rotterdamski NRC Handelsblad. Od 46 nizozemskih senatorjev jih je 28 glasovalo za tako imenovan zakon o milostni usmrtitvi. Uzakonjenje dopušča zdravnikom, da pomagajo umreti pacientom, ki so na smrt bolni ali pa se spopadajo z neprestanim in neznosnim »trpljenjem«. Nizozemski zakonodajalci zahtevajo, da se pacienti, ki se odločijo za evtanazijo, ravnajo po naslednjih strogih smernicah: Pacientova prošnja mora biti prostovoljna. Pacient in zdravnik se morata strinjati, da ni razumne alternativne rešitve, ki bi bila sprejemljiva za pacienta. Pacienta mora pregledati vsaj en neodvisen zdravnik. In evtanazija mora biti izpeljana medicinsko sprejemljivo.