Pretrgati krog sovraštva

»Ljubite sovražnike svoje.« (MATEVŽ 5:44)

DNEVE so se voditelji dveh sovražnih narodov intenzivno pogajali za mir. Predsednik neke močne industrializirane države je ponudil pomoč pri pogovorih. Uporabil je svoj precejšnji vpliv in diplomatske sposobnosti, da bi se voditelja sporazumela. Toda končni rezultat teh mučnih prizadevanj je bilo pravzaprav le še več trpljenja. V nekaj tednih sta se ta naroda zapletla »v najhujše medsebojno nasilje v dveh desetletjih«, kakor je pisalo v reviji Newsweek.

Po svetu sovraštvo med različnimi etničnimi in narodnostnimi skupinami ne ugasne, kljub najboljšim prizadevanjem državnih voditeljev. Krog sovraštva se širi vse hitreje, ženejo ga nevednost, predsodki in propaganda. A medtem ko današnji voditelji zaman tipajo za novimi rešitvami, ne uvidijo, da je najboljša neka stara rešitev – tako stara, kot je govor na gori. V tem govoru je Jezus Kristus spodbudil svoje poslušalce, naj se pokorijo Božjim potem. Takrat je tudi izrekel zgoraj citirane besede, namreč »Ljubite sovražnike svoje«. Ta nasvet ni le najboljša rešitev problema sovraštva in predsodkov, temveč tudi edina učinkovita rešitev!

Skeptiki zamisel o tem, da bi ljubili svojega sovražnika, zavračajo kot brezupno idealistično in nepraktično. Toda če je sovraštvo naučeno vedenje, ali ni razumno domnevati, da se ga lahko tudi oduči? Jezusove besede tako človeštvu dajejo resnično upanje. Pokažejo, da je mogoče odpraviti celo dolgoletno sovražnost.

Razmislite, v kakšnih razmerah so živeli Jezusovi judovski poslušalci. Ni jim bilo treba daleč, da bi našli sovražnike. Rimske čete so še naprej imele oblast nad tistim področjem, Jude so podvrgle zatiralskim davkom, politični manipulaciji, zlorabljanju in izkoriščanju. (Matevž 5:39–42) Nekateri so lahko celo na svoje sonarodnjake Jude gledali kot na sovražnike zaradi neznatnih nesoglasij, katera so pustili nerešena in dovolili, da so postala vse hujša. (Matevž 5:21–24) Ali je Jezus res lahko pričakoval, da bodo njegovi poslušalci ljubili posameznike, ki so jim zadajali rane in bolečine?

Pomen »ljubezni«

Najprej se moramo zavedati, da Jezus z besedo »ljubezen« ni mislil na tisto naklonjenost, ki je med tesnimi prijatelji. Grški izraz za ljubezen, ki ga najdemo v Matevževem evangeliju 5:44, izhaja iz besede agápe. Ta beseda pomeni ljubezen, ki jo vodijo načela. Ni nujno, da zajema toplo naklonjenost. Ker jo vodijo pravična načela, takšna ljubezen človeka motivira, da drugim želi najboljše, ne glede na njihovo vedenje.  Ljubezen agápe gre tako lahko preko osebnega sovraštva. Jezus je kazal takšno ljubezen. Ko so ga rimski vojaki pribili na kol, ni nadnje klical zla, temveč je molil: »Oče, odpusti jim! saj ne vedo, kaj delajo.« (Lukež 23:34)

Ali je stvarno pričakovati, da se bo svet vsesplošno oprijel Jezusovih naukov in da bodo ljudje začeli ljubiti drug drugega? Ne, saj Biblija kaže, da bo ta svet še naprej strmoglavo padal v nesrečo. »Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem,« napoveduje Drugi list Timoteju 3:13. Vseeno pa posamezniki lahko pretrgajo krog sovraštva, tako da se s preučevanjem Biblije temeljito poučijo o pravičnih načelih. Dejstva jasno kažejo, da so se mnogi tako naučili upreti poplavi sovraštva, ki se vrtinči okrog njih. Pretehtajte nekaj resničnih primerov.

Naučiti se ljubiti

José je bil pri 13-ih letih v gverilski vojni kot pripadnik teroristične skupine. * Naučili so ga sovražiti ljudi, ki naj bi bili baje krivi za krivice, katere je videl okrog sebe. Če je bilo izvedljivo, je skušal te ljudi ubiti. Ker je videl umreti toliko svojih tovarišev, je postal zagrenjen in maščevalen. Ko je izdeloval granate, se je spraševal: Zakaj je toliko trpljenja? Če Bog obstaja, ali tega sploh ne opazi? Velikokrat je zmeden in potrt jokal.

José je nazadnje prišel v stik s krajevno občino Jehovovih prič. Ko je bil prvič na občinskem shodu, je takoj opazil tamkajšnje ljubeče ozračje. Vsi so ga toplo in prijateljsko pozdravili. Kasneje je z razpravljanjem o temi »Zakaj Bog dovoljuje hudobijo?« dobil odgovore prav na tista vprašanja, ki si jih je zastavljal. *

Ko si je sčasoma iz Biblije pridobil več spoznanja, je spremenil svoj način življenja in  razmišljanja. Spoznal je naslednje: »Kdor ne ljubi, ostaja v smrti. Kdor sovraži [. . .], je ubijalec. [. . .] Noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem.« (1. Janezov 3:14, 15, SSP)

Toda izziv je bilo pretrgati vezi s svojimi tovariši iz teroristične skupine. Vsakič, ko je šel v kraljestveno dvorano Jehovovih prič, so mu sledili. Nekateri nekdanji tovariši so bili celo navzoči na nekaj shodih, da bi razumeli, kaj je pri njem povzročilo takšno spremembo. Ko so se prepričali, da ni izdajalec oziroma da zanje ni nevaren, so ga pustili pri miru. José se je pri 17-ih letih krstil kot Jehovova priča. Kmalu je začel polnočasno oznanjevati. Namesto da načrtuje, kako bi ljudi ubil, jim sedaj prinaša sporočilo ljubezni in upanja!

Podiranje etničnih pregrad

Ali lahko pripadniki etničnih skupin podrejo pregrade sovraštva, ki jih ločujejo? Razmislite o skupini amharsko govorečih Jehovovih prič v Londonu v Angliji. V tej skupini jih je kakih 35, 20 Etiopcev in 15 Eritrejcev. Skupaj častijo Boga v miru in enotnosti, čeprav je bila v Afriki med Eritrejci in Etiopci nedavno vojna, prepolna sovraštva.

Nekemu etiopskemu Pričevalcu so družinski člani dejali: ‚Nikoli ne zaupaj Eritrejcem!‘ Toda sedaj on eritrejskim sokristjanom ne le zaupa, temveč jim celo pravi bratje in sestre! Čeprav ti Eritrejci navadno govorijo tigrinjščino, so se odločili naučiti amharščine, jezika svojih etiopskih bratov, da bi lahko skupaj z njimi preučevali Biblijo. Kako čudovit dokaz moči Božje ljubezni kot ‚popolne vezi enotnosti‘. (Kološanom 3:14, NW)

Pozabiti preteklost

Kaj pa, če je kdo žrtev nečloveškega ravnanja? Ali ni normalno, da tak do svojih mučiteljev goji sovraštvo? Pretehtajte primer Manfreda, Pričevalca iz Nemčije. Šest let je prebil v komunističnem zaporu samo zato, ker je Jehovova priča. Ali je do svojih zatiralcev kdaj čutil sovraštvo oziroma se jim želel maščevati? »Ne,« je odgovoril.  Kot je poročal nemški časopis Saarbrüker Zeitung, je Manfred pojasnil: »Delati krivico ali vračati krivico [. . .] požene v tek krog, ki kar naprej vodi v nove krivice.« Manfred je brez dvoma ravnal po biblijskih besedah: »Nikomur ne vračajte hudega za hudo. [. . .] Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:17, 18)

Svet brez sovraštva!

Jehovove priče ne trdijo, da so v tem pogledu popolni. Pogosto ugotavljajo, da odpraviti staro sovraštvo ni lahko. Da se človek lahko v življenju ravna po biblijskih načelih, se mora stalno in zelo truditi. Toda na splošno so Jehovove priče živ zgled, da ima Biblija moč pretrgati krog sovraštva. Vsako leto s programom biblijskega preučevanja na domu pomagajo tisočim, da se rešijo spon rasizma in predsodkov. * (Glej okvir »Biblijski nasveti pomagajo odpraviti sovraštvo«.) Ta uspeh je le preblisk prihodnjih sadov svetovnega izobraževalnega programa, ki bo kmalu pomagal popolnoma odpraviti sovraštvo in vzroke zanj. Prihodnji izobraževalni program bo potekal pod nadzorom Božjega kraljestva oziroma svetovne vlade. Jezus nas je naučil moliti za to Kraljestvo v Gospodovi molitvi, ko je rekel: »Pridi kraljestvo tvoje.« (Matevž 6:9, 10)

Biblija obljublja, da bo pod nadzorom te nebeške vlade ‚zemlja polna spoznanja GOSPODOVEGA‘. (Izaija 11:9; 54:13) Takrat se bodo v svetovnem obsegu izpolnile pogosto citirane besede preroka Izaija: »[Bog] bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« (Izaija 2:4) Bog bo tako enkrat za vselej pretrgal začaran krog sovraštva.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 11]

Biblijski nasveti pomagajo odpraviti sovraštvo

● »Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami? Ne li odtod, namreč od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih?« (Jakob 4:1) Pogosto se medsebojne spore da odpraviti, če se naučimo brzdati sebične želje.

● »Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.« (Filipljanom 2:4, SSP) Nepotrebne spore lahko odpravimo tudi s tem, da damo dobro drugih pred svoje lastno.

● »Odjenjaj od jeze in pústi togoto, ne srdi se, ker bi le hudo storil.« (Psalm 37:8) Razdiralna nagnjenja lahko in tudi moramo nadzorovati.

● »Bog [. . .] je naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje.« (Dejanja 17:24, 26) Ni logično poviševati se nad ljudmi druge rase, saj smo vsi del iste človeške družine.

● »Ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.« (Filipljanom 2:3) Nespametno je na druge gledati zviška, saj imajo ti pogosto lastnosti in sposobnosti, ki jih mi nimamo. Nobena rasa oziroma kultura ne prevladuje nad vsem, kar je dobro.

● »Dokler torej nam je časa, delajmo dobro vsem.« (Galatom 6:10) Že samo s tem, da prevzamemo pobudo in smo do drugih prijazni in jim pomagamo, ne glede na njihovo raso ali kulturo, se lahko zelo pomaga premostiti komunikacijske prepade in odpraviti nesporazume.

[Slike na strani 8, 9]

Etiopski in eritrejski Priče skupaj v miru častijo Boga

[Slika na strani 10]

Manfred, ki je bil v komunističnem zaporu in preživel, se ni hotel vdati sovraštvu

[Slika na strani 10]

Biblija lahko pomaga odpraviti pregrade, ki ljudi ločujejo