Meteora – mogočni kamniti stebri

»Nič ne more biti bolj nenavadno in osupljivo kot ta romantični predel, ki je popolnoma drugačen od vsega, kar sem kdaj videl, bodisi prej bodisi kasneje. V [. . .] nobenem drugem gorskem predelu, kjer sem bil, ni nič takega, kar bi se moglo primerjati s temi nenavadnimi vrhovi.« (Robert Curzon, angleški popotnik, 1849)

POPOLNOMA nepripravljeni smo na neverjetni prizor, ki ga vidimo, ko se bližamo mestu Kalabáka in bližnji vasi Kastráki v tesalski ravnini v Grčiji. Tukaj stoji kamniti »gozd«, sestavljen iz več kot 20 ogromnih kamnitih stebrov – goščava osamelih strmih skal, ki se dvigajo več sto metrov visoko proti nebu. Njihovi vrhovi so okronani s samostani, ki imajo lesena stebrišča in strehe z napušči.

To je grška Meteora, kjer so edinstvene naravne skale povezane z neverjetnim človeškim prizadevanjem. »Meteora«, ki izhaja iz grške besede, katera pomeni »dvignjena nad zemljo«, se nanaša na to skupino osamelih kamnitih stebrov in na več kot 30 samostanov, zgrajenih na njih. Povprečna višina teh stebrov je 300 metrov, najvišji med njimi pa se dviga 550 metrov visoko.

Ko se bližamo kamnitim stebrom, se njihove sence daljšajo. Pokrajina tega nenavadnega sveta se nenehno spreminja, saj sonce meče med skalami raznolike sence. Pozimi se ogromne puste in temne skale dvigajo iznad bele snežne preproge.

Kako so nastali

Glede nastanka Meteorinih skalnih stebrov obstaja veliko razlag. Mnogi so prepričani, da je ravnina, kjer stoji Meteora, pred milijoni let ležala pod gladino neznansko velikega jezera. Po neki teoriji naj bi velikanska geološka premikanja nekako povzročila, da so se te skale vzdignile. Revija Experiment razlaga, da so po mnenju nekaterih geologov »te skale morale dobiti obliko, kakršno imajo danes, med letoma 2000 in 1000 pr. n. š.«.

 Robert Curzon, ki smo ga že citirali na začetku, je o Meteori zapisal: »Zdi se, da se je konec gorske verige odcepil s potresom ali pa ga je odneslo v potopu, tako da so ostali samo nizi [. . .] visokih, tankih, gladkih, iglam podobnih skal.« Zanimivo je, da tudi staroveška grška mitologija pripisuje tvorbo tesalskega gorovja poplavi ali potopu, ki so jo povzročili bogovi. (1. Mojzesova 6:1–8:22)

Samostani v zraku

Ne glede na to, kakšna naj bi bila geološka razlaga za nastanek Meteore, pa te skale že vse od devetega stoletja n. š. vzbujajo pozornost. Sodobni plezalci, ki plezajo na Meteoro s posebno plezalno opremo, lahko morda še najbolje razumejo spretnost zgodnjih verskih puščavnikov, ki so se naselili v jamah in skalnih razpokah. O tem, kako so zgradili samostane na vrhu teh dejansko nedostopnih skal, še vedno razpravljajo.

Kako pa so se v tistih časih vzpenjali na svoje visoke samostane oziroma se z njih spuščali? V knjigi Meteora​—The Rock Monasteries of Thessaly piše, da ‚so lahko plezali po lesenih lestvah, ki so jih spustili z vrha skale, ali pa so se pustili vleči z mrežo, ki so jo s škripcem spustili s samostana. V vsakem primeru se je moral obiskovalec zanesti na poštenost in dvomljivo inženirstvo menihov.‘ Ko so nekdanjega opata vprašali, kako pogosto zamenjajo vrv, ki drži mrežo, je menda odgovoril: ‚Samo, kadar se pretrga.‘ Šele leta 1925 so v skalo vklesali stopnice, s čimer so precej olajšali dostop.

Prva verska puščavnika, ki sta se povzpela na te stebre, sta bila Varnavas (enkrat med letoma 950 in 965 n. š.) in Andronikos  s Krete (leta 1020). Za njima so prišli še drugi menihi iz celotnega Bizanca, tako da je število samostanov na vrhovih skal naraslo na 33. Te skupnosti so imele najpomembnejšo vlogo v 16. in 17. stoletju, od takrat naprej pa je začela upadati.

»Poglejte nas sedaj!« je vzkliknil opat enega od samostanov. »Ah, [. . .] mladi se ne zanimajo več za takšen način življenja!« In res je odprtih samo še šest samostanov, od katerih sta dva naseljena z nunami. Zapuščene samostanske objekte je mogoče najti na različnih skalah Meteore.

Bogata kulturna razstava

Danes samostani na teh skalah predstavljajo eno najbolj zanimivih točk na kulturni karti Grčije. Po mnenju Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo so edinstvena in dragocena kulturna dediščina. Grška država sedaj skrbi za to, da bi se kulturno bogastvo Meteore ohranilo. Za obiskovalce so odprli obnovljene stavbe in muzeje. Kaj pa je mogoče v njih videti?

Poleg prenosnih ikon, duhovniških halj, glasbenih rokopisov in podobnega, imajo v njih tudi redke zgodovinske biblijske manuskripte. Med temi je pergamentni Kodeks 591, ki sega v leto 861–862 n. š. in vsebuje razlago biblijske knjige Matevžev evangelij.

Močne naravne sile so resnično ustvarile edinstven prizor. Če boste kdaj obiskali Grčijo, zakaj si ne bi ogledali tudi Meteore? In ne pozabite vzeti s sabo dovolj filmov, ker boste kar naprej čutili potrebo po fotografiranju. (Prispevek)

[Slike na strani 16]

Samostan sv. Nikolaja Anapausa

Samostan Rousanou

[Vir slike]

M. Thonig/H. Armstrong Roberts

[Slike na strani 17]

Samostan Svete Trojice

Samostan Velika Meteora

[Vir slike]

R. Kord/H. Armstrong Roberts

[Navedba vira slike na strani 15]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Navedba vira slike na strani 16]

Ozadje: Y. Yannelos/Greek National Tourist Organization