Pogled v svet

Ponarejeni fosil

»Celih 116 let je krasil prostore waleškega narodnega muzeja v Cardiffu – fosilni skelet 200 milijonov let stare roparice, ki je v dobi jure živela v oceanih,« pravi britanski časopis The Guardian. »Potem so se upravitelji muzeja v Cardiffu odločili, da ostanki oceanskega mesojedega ihtiozavra potrebujejo čiščenje – in ugotovili, da so bili prevarani.« »Ko smo odstranili pet plasti barve, smo ugotovili, da je fosil dovršen ponaredek,« je dejala kustosinja Caroline Buttler. »Bil je sestavljen iz dveh vrst ihtiozavra in spretno narejenih lažnih delov.« Namesto, da bi ga zavrgli, ga bodo v muzeju postavili na ogled kot primer ponarejenega fosila.

Onesnažena gorska jezera

Gorska jezera niso tako čista, kot se misli, da so. »Celo najvišje ležeča jezera, kot je Schwarzsee nad Söldnom [v Avstriji], so zelo onesnažena,« poroča nemška revija natur & kosmos. V visoko ležečih jezerih imajo ribe kar 1000-krat večjo raven DDT-ja kot ribe v nižje ležečih jezerih. Zakaj? V tropskih deželah se strupene kemične snovi s hlapi dvigujejo v ozračje in se z zračnimi tokovi prenašajo v druge dele sveta. V hladnejših predelih (na primer nad gorskimi jezeri) se delci DDT-ja kondenzirajo in padejo na tla v obliki padavin. »Ledeno mrzla gorska jezera delujejo kot mrzle pasti,« piše v reviji in »iztrgajo DDT iz atmosfere«. DDT – insekticid, ki je strupen za ljudi in živali – je sicer v Evropi prepovedan že dobrih 20 let, v deželah v razvoju pa ga še vedno uporabljajo.

Poosebljeni grobovi

»V pogrebništvu so postali priljubljeni nenavadni nagrobni spomeniki,« piše v francoski reviji L’Express. Izdelovalci nagrobnikov ponujajo postavitev poosebljenih spomenikov v 25 barvah, novih oblik in iz materialov, kot je barvno steklo ali kovina. Doslej so že naredili spomenike v obliki padala, psa in krave, razbitine vlaka in ogromnega soda, ki ga je naročil neki trgovec z vinom. Neko večje podjetje izjavlja, da izdelajo najmanj 80 kopij motornih koles na leto za okrasitev grobov. Kot pravi članek, krajevni predpisi morda dovoljujejo samo nagrobni kamen ali ploščo, toda francoski zakon podpira osebna prepričanja in daje lastnikom grobov »proste roke pri oblikovanju«.

Pazite se svinca v nakitu

»Če obstaja verjetnost, da bo vaš otrok žvečil ali sesal nakit, ki morda vsebuje svinec, se nakita takoj znebite,« svetuje poročilo kanadskega ministrstva za zdravstvo. Laboratorijske preiskave cenenega nakita, ki se ga običajno kupuje otrokom, so razkrile, da je bila vsebnost svinca v večini teh izdelkov nekje med 50 in 100 odstotki. »Zaužitje že majhnih količin svinca ima lahko škodljive zdravstvene posledice pri umskem in vedenjskem razvoju dojenčkov in mlajših otrok,« piše v poročilu. Seveda pa je vsebnost svinca težko določiti brez opreme za testiranje. Torej je glede na to, da je otroški nakit običajno poceni, morda še najboljše storiti tako, kot priporoča časopis National Post: »Če imate pomisleke, potem se ga znebite.«

Naravno okolje – ključ do ohranitve

»Zaščita naravnega okolja [je] ključ do ohranitve življenja v divjini,« piše v časopisu Times of Zambia. Poročilo navaja, da na upad življenja v divjini najbolj vpliva uničevanje naravnega okolja. »Čezmerno pašništvo, požari, erozija prsti, [in] obdelovanje« so med povzročitelji težav. »Razumljivo je, da je poljedelstvo pomembno in ga ni mogoče opustiti,« pojasnjuje članek. Toda na področjih, na katerih poljedelstvo »zaradi slabe zemlje ni tako donosno«, bi naravni življenjski prostor lahko obvarovali, piše v Timesu. Ko na ta področja pripeljejo domače živali, imajo le-te težave s klopi, pršicami in drugimi zajedalci, »divje živali pa so se že po naravi sposobne spopadati s takšnimi zajedalci«, od tega, da se valjajo po blatu in v prahu, do  tega, da jih s kljuvanjem čistijo ptice.

Priče dosegli zmago na sodišču v Rusiji

V The New York Timesu je 24. februarja 2001 pisalo: »Jehovove priče so danes [23. februarja] na sodišču v Moskvi dosegli morebiti daljnosežno zmago nad tožilci, ki so poskušali delovanje te skupine preprečiti z zakonom iz leta 1997, po katerem so bile prepovedane verske sekte, ki spodbujajo k sovraštvu ali nestrpnosti.« Sodni proces je bil 12. marca 1999 začasno odložen in imenovanih je bilo pet izvedencev, ki so morali preučiti verovanje Prič. Primer je bil ustavljen za skoraj dve leti. Ko je bil 6. februarja 2001 zopet obnovljen, je sodišče v manj kot treh tednih ugotovilo, da so obtožbe tožilstva neutemeljene. Vendar pa je tožilstvo prosilo moskovsko mestno sodišče, naj odredi ponovno obravnavo. Sodišče je 30. maja odobrilo to prošnjo in primer vrnilo na prvostopenjsko sodišče, da se ga ponovno preišče. V Los Angeles Timesu je pisalo: »Ruska pravoslavna cerkev, ki ostro nasprotuje misijonarskim dejavnostim, je bila ena glavnih zagovornic zakona o verstvih iz leta 1997, ki je mnogo veroizpovedi prisilil, da so šle skozi težaven proces registracije.«

Ustvarjanje dobička od darovanih oblačil

»Le zelo majhen del« darovanih oblačil dejansko dobijo tisti, ki jih res potrebujejo, piše v nemškem časopisu Südwest Presse. V Nemčiji vsako leto darujejo preko 500.000 ton oblačil, da bi pomagali revnim. Pogosto pa organizacije, ki zbirajo oblačila, le-ta potem prodajajo trgovskim podjetjem in tako z darovanimi oblačili zaslužijo več sto milijonov nemških mark. Tisti, ki zbirajo oblačila, večinoma ne vedo, kaj se zgodi z darovanimi stvarmi. V članku piše: »Če želite, da bodo vaša oblačila res koristila revnim, jim jih boste morali dati sami ali pa jih poslati zanesljivim ljudem na kriznih področjih.«

Zakaj imajo otroci težave pri komuniciranju

V časopisu Berliner Morgenpost je pisalo, da je predstavnik združenja pediatrov v Berlinu težave otrok pri komuniciranju pripisal prekomernemu gledanju televizije in uporabi računalnika. Dejal je, da bi morali otroci, še posebej predšolski, manj časa sedeti pred televizorjem ali računalnikom in več časa posvetiti pogovarjanju in spodbudam resničnih ljudi. Poleg tega pa nove raziskave kažejo, da »vedno več ljudem pri dvajsetih in tridesetih letih močno opeša spomin« in da niso več sposobni »razločevati med pomembnimi in nepomembnimi dejstvi«, ker se »vse preveč zanašajo na računalniško tehniko«, piše v britanskem Sunday Timesu.

Izginjajoči jeziki

Brazilija in Nemčija nameravata skupaj dokumentirati prvotne brazilske jezike, ki jim grozi izginotje, poroča brazilski časopis Folha de S. Paulo. Raziskovalci upajo, da jim bo uspelo z digitalno bazo podatkov, v kateri bodo shranjena besedila in glasovi, ohraniti jezike trumai, aweti in cuicuro. Jezikoslovec Aryon Rodrigues pravi, da se jih je od 1200 prvotnih brazilskih jezikov ohranilo samo 180. Od teh jih je vsaj 50 takih, ki jih govori manj kot 100 ljudi. V primeru jezika makú je edini, ki ga še govori, 70-letni vdovec, ki živi na severu Brazilije. Rodrigues pravi, da je za ohranitev tradicionalne kulture ljudi nujno potrebno, da se ohranijo prvotni jeziki.

Prestolnica Mexico ima težave z odpadki

V nedavnem poročilu v meksiškem časopisu El Universal je pisalo, da trideset odstotkov odpadkov v Mexicu ostane na javnih cestah in tako ti odpadki postanejo potencialni nevarni onesnaževalci. Aarón Mastache Mondragón, minister za okolje, pravi, da reciklirajo samo 10 odstotkov odpadkov in da jih okoli 48 odstotkov biološko ni razgradljivih. Po podatkih Državnega zavoda predelovalcev odpadkov se kartonska etiketa razkroji v mesecu dni, bambusova veja v enem do treh mesecih, bombažna brisača v enem do petih mesecih, volnena nogavica v enem letu, pobarvan les v nekaj več kot enem letu, kositrna pločevinka v 100 mesecih, aluminijasta pločevinka v 200 do 500 letih in steklenica v več kot milijonu let.