Kdo bo prehranjeval svet?

ALI bo človeštvo kdaj začelo ščititi biološko raznolikost, namesto, da jo uničuje? Po besedah biologa Johna Tuxilla bi za to moralo priti do »večjega preobrata v usmerjenosti«. Dodal je še, da takšen preobrat »ni verjeten, razen če se temeljito ne spremeni zavest ljudi glede koristi rastlinske biološke raznolikosti, njihova želja, da spremenijo obstoječe metode, in njihova pripravljenost, da poskusijo z novimi pristopi«.

Mnogi težko verjamejo, da bo prišlo do takšnih temeljitih sprememb. In mnogi se ne strinjajo s Tuxillovim sklepom. Nekateri ekologi menijo, da se vlogo biološke raznolikosti še vedno slabo razume in da morda nekateri njihovi kolegi glede tega pretiravajo. In medtem ko znanstveniki razpravljajo o tej zadevi, se zdi, da bi bilo vseeno vredno upoštevati opozorilni klic nekaterih strokovnjakov s tega področja. Kaže, da niso zaskrbljeni le zaradi izgube biološke raznolikosti, temveč tudi zaradi pohlepa in kratkovidnosti, ki jo vidijo za vsemi temi izgubami. Razmislite o naslednjih komentarjih različnih piscev.

»Še pred enim stoletjem je bilo po planetu stotine milijonov kmetovalcev, ki so nadzorovali svoje lastne zaloge semen [. . .]. Danes velik del zaloge semen uvajajo, genetsko spreminjajo in patentirajo svetovna podjetja ter jih obdržijo v obliki intelektualne lastnine. [. . .] Toda s tem, ko se biotehnična industrija osredotoča na kratkoročne tržne prednosti, z uničenjem ogroža prav tisto genetsko dediščino, ki se utegne nekega dne izkazati za vredno suhega zlata – kot nova vrsta obrambe proti novim odpornim boleznim oziroma superškodljivcem.« (Jeremy Rifkin, znanstveni pisec)

»V javnih občilih se kar naprej ponavljajo besede, da mora biti glavna skrb trg, prosta  trgovina in svetovna ekonomija. Ko pri javnih občilih kraljujejo bogastvo in velepodjetniški interesi, je to ekonomsko prepričanje kakor religiozna dogma in se ji redkokdaj oporeka.« (David Suzuki, genetik)

Avtor Kenny Ausubel v svoji knjigi Seeds of Change​​—The Living Treasure opozarja na hinavščino v razvitih državah, ko njihove »vlade in korporacije izražajo obžalovanje nad grozečo svetovno nevarnostjo izumrtja človeške ‚skupne dediščine‘ genskega sklada«. Pravi, da tudi oni ogrožajo biološko raznolikost, s tem ko pospešujejo uporabo sodobnih metod kmetovanja in monokulture.

Najsibodo najhujši strahovi okoljevarstvenikov upravičeni ali ne, ste morda glede prihodnosti tega planeta težko zaupljivi. Kako dolgo lahko preživi, ko človeštvo, kot se zdi,  žene pohlep? Mnogi ljudje si obupno želijo rešitve in upajo, da nam bo na pomoč priskočila znanost.

Ali nas lahko rešita znanost in tehnika?

Edinburško Kraljevo društvo je pred kratkim izrazilo zaskrbljenost, da je znanstveni napredek sedaj tako hiter in visoko razvit, da se znanstveniki izpostavljajo tveganju, da ne bodo povsem razumeli vsega, kar je povezano s tem napredkom. »Znanost daje majhen, razdrobljen vpogled v svet narave,« je napisal David Suzuki. »Skoraj ničesar ne vemo o biološki sestavi življenjskih oblik na Zemlji, kaj šele o tem, kako so med seboj povezane in med seboj odvisne.«

Kot je bilo pojasnjeno v reviji Science, »niso ne tveganja ne koristi GSO [genetsko spremenjenih organizmov] nedvomni niti vsesplošni. [. . .] Nismo zmožni točno napovedati ekoloških vplivov uvedenih vrst, tudi vpliva GSO ne.«

Mnogo »napredka« je v resnici dvorezen meč. Naredi nekaj dobrega, toda hkrati pokaže na človekovo pomanjkanje modrosti in vse prepogosto tudi na njegov pohlep. (Jeremija 10:23) Tako je na primer zelena revolucija sicer dala obilen pridelek in nahranila mnoge, a je tudi prispevala svoje k izgubi biološke raznolikosti. S tem ko je spodbujala uporabo pesticidov in drugih dragih metod kmetovanja, je na koncu koristila »korporacijskim gojiteljem rastlin in eliti držav v razvoju na račun navadnih ljudi«, je zapisala dr. Mae-Van Ho. Ta potek se nadaljuje, ko kmetijstvo, ki temelji na biotehniki, postaja vse večji in močnejši posel ter nas vodi v prihodnost, v kateri je prehranska varnost vse bolj odvisna od znanosti.

Vendar pa ni treba, da nas vse te skrbi potrejo. Pravzaprav le kažejo na nekaj večjega. Biblija nam pomaga uvideti, naj ne pričakujemo preveč od nepopolnih ljudi, ki trenutno upravljajo s tem planetom in njegovimi naravnimi bogastvi. Za zdaj so napake in napačno upravljanje pravzaprav del človekovega stanja. Zato Psalm 146:3 svetuje: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« Popolnoma pa lahko zaupamo v Boga. (Pregovori 3:5, 6) On ima oboje: željo in moč, da nam pomaga. (Izaija 40:25, 26)

Kmalu – cvetoča Zemlja, polna življenja

Preden obnovite razpadajočo hišo, jo morate morda najprej očistiti vsega odvečnega. Podobno bo Bog Jehova kmalu z zemlje odpravil vso hudobijo, tudi vse tiste, ki na naš planet, njegova naravna bogastva in celo na soljudi gledajo zgolj kot na predmet izkoriščanja v korist osebnega in skupnega bogastva. (Psalm 37:10, 11; Razodetje 11:18) Toda Jehova bo ohranil pri življenju vse, ki ga ljubijo in se trudijo spolnjevati njegovo voljo. (1. Janezov 2:15–17)

Potem bodo zemlja in njena nešteta živa bitja, tudi poslušni ljudje, pod upravo Mesijanskega kraljestva – vlade, ki jo je ustanovil Bog. (Daniel 7:13, 14; Matevž 6:10) In kako obilo bo zemlja rodila pod tem modrim vladarstvom! Psalm 72:16 pravi: »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá.« Da, hrana ne bo več vzrok prepirov in skrbi. Obilo bo zdrave hrane.

Ko tako sedanja stvarnost tone vse globlje v mračen predor obupa in negotovosti, se lahko tisti, ki zaupajo v Jehova, vnaprej veselijo veličastne prihodnosti prav tu na zemlji. To upanje je zajeto v ‚evangeliju kraljestva‘, o katerem Jehovove priče z veseljem govorijo vsem, ki si želijo boljšega in pravičnejšega sveta. (Matevž 24:14) Zaradi tega zanesljivega upanja – in Božje očetovske skrbi za svoje ljudstvo – lahko celo zdaj ‚brez skrbi prebivamo in mir uživamo, ne boječ se hudega‘. (Pregovori 1:33)

[Slika na strani 10]

Pod Božjim kraljestvom bo obilo zdrave hrane

 [Navedba vira slike na strani 8]

FAO Photo/K. Dunn

[Navedba vira slike na strani 8]

Tourism Authority of Thailand