Pogled v svet

Deževni gozdovi

V Indiji naj bi deževni gozdovi obstajali samo na jugu, in sicer v zvezni državi Kerali. Vendar pa je pred nedavnim okoljevarstvenik Savmjadeep Dutta odkril 500 kvadratnih kilometrov veliko področje deževnih gozdov, ki povezuje severovzhodni zvezni državi Asam in Arunačal Pradeš, piše v newdelhijski reviji Down to Earth. V gozdu živi široka paleta divjih živali, in sicer »32 vrst sesalcev in 260 vrst ptic, med drugim tudi redke vrste slona, tigra in dimastega leoparda, kitajskega luskavca, termitskega medveda, zambara, huloka, črnega fazana, dvorožca in vrsto drevesne race«. Kljub temu pa mednarodno povpraševanje po gozdnih pridelkih predstavlja grožnjo mnogim deževnim gozdovom, piše v Down to Earthu. Nekateri naravoslovci se bojijo, da se, če se bo s prekomernim izsekavanjem takšne pridelke izčrpavalo, deževnih gozdov ne bo več ohranjalo, temveč se bodo ti zgolj preoblikovali v kmetijske namene.

Tigrovo rjovenje

Zakaj se zdi, da tigrovo rjovenje ne ohromi samo drugih živali, ampak tudi nekatere ljudi? Znanstveniki z Raziskovalnega inštituta za komuniciranje med živalmi iz ameriške zvezne države Severna Karolina »so dognali, da tiger z renčanjem oddaja nizke ‚infrazvoke‘, ki so tako nizki, da so ljudem neslišni«, piše v londonskem The Sunday Telegraphu. Ljudje lahko slišijo samo frekvence glasov nad 20 herci (Hz), toda tiger »meša infrazvoke renčanja, ki imajo frekvenco okoli 18 Hz in manj, z rjovenjem, ki ga ljudje lahko slišimo. Rezultat tega je, kot pravi Elizabeth von Muggenthaler, predsednica inštituta, da lahko ljudje dejansko čutijo tigrovo rjovenje in ta občutek povzroči trenutno ohromljenost,« piše v časopisu. Ta pojav so doživeli celo dolgoletni dreserji tigrov.

Mehčanje z eksplozivom

Kuharji običajno zmehčajo žilavo meso tako, da po njem udarjajo s kuhinjskim kladivom ali pa dodajo prašek za mehčanje, ki vsebuje encime za mehčanje mesa. Raziskovalci iz ameriške zvezne države Maryland pa so opravljali poskuse mehčanja mesa z močnimi sunkovnimi valovi, piše v reviji New Scientist. Meso, ki ga položijo na jekleno ploščo, dajo na dno plastičnega smetnjaka, napolnjenega z vodo. Potem pa v smetnjaku sprožijo eksplozijo, enakovredno eksploziji četrtine palice dinamita. »Voda prenese sunkovni val skozi meso,« piše v poročilu, »smetnjak pa se na žalost razleti na koščke.« Ta proces poleg tega, da zmehča meso, tudi uniči bakterije, kot je E. coli, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano. Vendar pa je Randy Huffman z Ameriškega inštituta za meso izjavil: »Pravi izziv bo to metodo narediti za praktično rešitev.«

Ladje širijo bolezni

»Balastna voda na ladjah širi bolezni povsod po svetu in predstavlja nevarnost ljudem, živalim in rastlinam,« piše v londonskem The Daily Telegraphu. Ladje uporabljajo balastno vodo kot stabilizator, potem pa jo spustijo v morje ali pa se je znebijo v pristaniščih, v katerih pristanejo. V Združenih državah so raziskovalci iz Smithsonovega raziskovalnega centra za okolje v Marylandu odkrili, da balastna voda čezoceanskih ladij vsebuje veliko bakterij in virusov. V balastnem planktonu vseh 15 ladij, ki so jih preiskovali v zalivu Chesapeake Bay, je bila bakterija, ki povzroča kolero. V enem litru balasta je bilo običajno 830 milijonov bakterij in 7400 milijonov virusov, kar je od šest- do osemkrat toliko kot drugih organizmov.

Preveč igrač

»Nova raziskava je pokazala, da se otroci ne znajo več primerno igrati, ker imajo preveč igrač in igric,« piše v londonskem The Sunday Timesu. To raziskavo v Britaniji je deloma spodbudila zaskrbljenost, da »starši svojim otrokom trajno spreminjajo otroštvo, ker čas, ki naj bi ga preživeli s svojimi otroki, nadomeščajo tako, da jih zaposlijo z igračami, računalnikom in televizijo«. Kathy Sylva, profesorica z oxfordske univerze, je preučila 3000 otrok, starih od tri do pet let, potem pa sklenila: »Ko imajo otroci veliko igrač, je videti, da jih nekaj zmoti, in kadar otroke kaj zmoti, imajo težave pri učenju ali igri.«

 Depresija na delovnem mestu

»Na delovnem mestu so [. . .] zaskrbljenost, izčrpanost in depresija dosegle zaskrbljujočo stopnjo,« piše londonski The Guardian. Mednarodna organizacija dela pri Združenih narodih poroča, da imajo v Veliki Britaniji od desetih zaposlenih trije duševne težave, v Združenih državah pa naj bi vsak deseti delavec trpel zaradi klinične depresije. V Nemčiji se zaradi depresije predčasno upokoji skoraj 7 odstotkov ljudi. Več kot polovica finske delovne sile trpi zaradi simptomov, povezanih s stresom. Na Poljskem se je zaskrbljenost zaradi naraščanja brezposelnosti leta 1999 povečala za 50 odstotkov, dvignilo pa se je tudi število samomorov. V poročilu so napovedali, da se bo število depresivnih ljudi močno povečalo, ker se še vedno prehaja k novim tehnologijam in metodam vodenja na delovnih mestih. Prav tako tudi svari, da »bodo do leta 2020 stres in duševne motnje prehitele prometne nesreče, aids in nasilje kot glavne vzroke za odsotnost z delovnega mesta«.

Naraščajoči stroški kriminala

»Družbo v Angliji in Walesu stane kriminal 60 milijard funtov na leto,« piše v londonskem The Independentu. Ta številka, ki jo je notranje ministrstvo opisalo kot previdno, predstavlja 6,7 odstotka bruto domačega proizvoda države. Umor in uboj sta daleč najdražji kaznivi dejanji in v povprečju vsako takšno dejanje državo stane več kot milijon funtov, medtem ko druga huda kazniva dejanja v povprečju stanejo po 19.000 funtov. Prevara in ponarejanje predstavljata skoraj četrtino vseh stroškov. V te številke pa niso všteti »cena strahu pred kriminalom, cena posledic za družine žrtev, denar, ki ga vlada porabi za preprečevanje kriminala, [. . .] niti stroški zahtevkov za izplačilo zavarovalnine«, dodaja časopis.

Plevel učinkovitejši od pesticidov

Vzhodnoafriški poljedelci uporabljajo plevel namesto pesticidov, da povečajo pridelek koruze, piše v reviji New Scientist. Pridelovalci koruze v vzhodni Afriki se spopadajo z dvema nadležnima škodljivcema. Ena je striga, zajedalska rastlina, ki letno uniči za 10 milijard ameriških dolarjev vreden pridelek koruze. Kenijski raziskovalec Ziadin Khan je odkril, da striga ne raste, če je med vrstami koruze posejan plevel desmodij. Drugi škodljivec je ličinka stebelne vešče, ki v večini let požre tretjino koruznega pridelka. Vendar je Khan ugotovil, da te žuželke raje jedo domač plevel, ki se imenuje črnsko proso. Kmetje s tem, ko posadijo ta plevel na svoja polja, zvabijo mrčes stran od koruze. Lepljiva snov, ki jo proizvaja črnsko proso, ujame in ubije ličinke. »To je veliko učinkovitejše od pesticidov in tudi cenejše,« pravi Khan. »Pa tudi pridelek koruze se je v tem koncu povečal za 60 do 70 odstotkov.«

Arheološka prevara

Enega izmed japonskih vrhunskih arheologov, ki so ga zaradi dozdevnih osupljivih odkritij imenovali božanski kopač, so posneli pri goljufanju. Kamera, ki so jo nastavili uslužbenci časopisa Mainiči Šimbun, je posnela arheologa, kako je na arheološkem najdišču zakopal kamnite artefakte, preden je tja prispela skupina za izkopavanje. Ker ni mogel zanikati dokazov, je priznal, da je zakopal predmete iz svoje zbirke. Sedaj podrobno preiskujejo rezultate njegovega 30-letnega dela. Izdajatelji knjig zaradi tega pričakujejo popravke arheoloških priročnikov in šolskih učbenikov.

Nezgode otrok

Glede na raziskavo, ki so jo pri Skladu Združenih narodov za otroke (Unicef) opravili v 26 državah, so v najbogatejših državah sveta nezgode glavni razlog za smrt otrok. »V državah, ki so sodelovale pri raziskavi, je zaradi poškodb umrlo skoraj 40 odstotkov otrok, starih od 1 do 14 let,« kar pomeni kakih 20.000 smrtnih primerov na leto, piše v japonskem časopisu Mainichi Daily News. Verjetnost poškodb otrok se med drugim poveča zaradi revščine, zato ker samohranilci sami vzgajajo otroke, zaradi velikih družin in tega, ker starši zlorabljajo zasvojljive snovi. Pri Unicefu so poudarili, da je treba posvetiti pozornost »preizkušenim rečem, ki rešujejo življenje: čeladam, omejitvam hitrosti v močno naseljenih področjih, otroškim varnostnim sedežem v avtomobilih, varnostnim pasovom, pokrovčkom na zdravilih, ki jih otroci ne morejo odpreti, hišnim detektorjem za dim in varnostnim predpisom na igriščih«.