Najmlajša gorska veriga Skalnega gorovja

ZELO utrujeni smo izvlekli plinski kuhalnik in začeli pripravljati zajtrk. V petih dneh potovanja iz New Yorka v Wyoming smo prevozili skoraj 5000 kilometrov. Ko smo pozajtrkovali, smo si začeli ogledovati okolico.

Bleščeča sončna svetloba nas je slepila, zrak pa je bil poživljajoč in svež. Toda to je bil piknik ob cesti kot še nobeden poprej – s fantastičnim razgledom! Jedli smo blizu obrežja jezera Jackson v narodnem parku Grand Teton. Pred nami je bil veličasten gorski prizor. Nič v našem 16.000 kilometrov dolgem potovanju po zahodu ni bilo tako slikovito. Vedeli smo, da se bomo sem še vrnili, če bomo le imeli priložnost.

Grand Teton je visok približno 4200 metrov in ducat drugih vrhov v tej gorski verigi presega 3700 metrov. Čeprav so kar visoki, pa niso najvišji vrhovi. Če se sem pripeljete z avtomobilom, imate na izbiro več poti in morda s katere sploh ne boste opazili Teton Rangea. Z zahodne strani boste morda videli samo pobočja, ki se rahlo dvigujejo – nič takšnega, o čemer bi pisali domov! Če pa se približate z vzhodne strani, se te gore strmo dvigujejo iz ravnine in dosežejo več kot kilometer in pol višine nad dolino pod sabo. Vsekakor si zaslužijo pozornost.

Naš ponovni obisk

Več let smo si želeli vrnitve in končno nam je uspelo. V Jackson Hole v Wyomingu smo tokrat prispeli z letalom in se peljali na sever do Tetonov. Pridružite se nam, ko naš dan pričnemo ob zamrznjenem, dragulju podobnem jezeru Jenny, ki leži tik pod najvišjimi vrhovi te gorske verige.

Mrazi nas ob zgodnjem jutranjem zraku. Sonce še ni vzšlo, toda nismo sami. Tudi drugi pogumneži so že budni in pripravljeni. Nekateri fotografi  želijo ujeti veličastnost gora, ki se kopajo v odtenkih svetlo rdeče in zlate barve prvih žarkov jutranje svetlobe. Naenkrat obstanemo, kajti naravnost v nas strmi velika samica mulastega jelena! Postane negibna, pozorna in oprezna, saj se samo devet metrov stran od nas pase njen srnjaček. Zelo počasi sežemo po fotografskih aparatih. Zadržimo dih, ulovimo prizor v objektiv, izostrimo sliko in fotografiramo. Zdaj lahko spet zadihamo. Naš dan ob jezeru Jenny se šele pričenja.

Pridružimo se skupini popotnikov, ki se vkrcavajo na čoln, in kmalu smo na začetku kilometra in pol dolge poti, ki vodi do Inspiration Pointa. Izkrcamo se iz čolna in hitro nas objame hlad gozda. Ko nas strma pot vodi navzgor, je jezero videti vse manjše. Zaslišimo bučanje oddaljenih slapov. Zadihani pridemo iz gozda in postojimo na skalah. Uživamo v bleščeči jutranji svetlobi in globoko vdihavamo hladen planinski zrak. Pod nami se razteza jezero Jenny, svetlikajoča se zaplata safirno modre barve. Jezero obdajajo pasovi dreves, ki rastejo na posebnih grbinah, in videti je, kot da je jezero delo izkušenega draguljarja.

Nad nami se dvigujejo koničasti vrhovi, znani kot Cathedral Group. Dr. Fryxell, naravoslovec, ki je raziskoval to gorsko verigo, je v 1930-ih letih zapisal: »[Ti vrhovi] se dvigajo nad vse in s koničastimi grebeni usmerjajo človekov pogled in misli še više.« Polni občudovanja vsrkavamo veličastnost Inspiration Pointa. Že občutimo, kako smo za trud bogato nagrajeni. Toda to še ni vse.

Pot je sedaj, ko se vijuga po dolini kanjona Cascade,  presenetljivo ravna. Nad nami se kmalu dvigujejo skalne pečine in gorski potoki brzijo navzdol po njihovih pobočjih. Sprašujemo se: ‚Kakšne sile so oblikovale to pokrajino?‘ Nenadoma naletimo na razburjeno deklico. Komaj se zadržuje. Skoraj brez sape zašepeta: »Opazili smo losa! Pohitite, tudi vi ga lahko vidite!«

Razmišljanje o tem, kako so bile te gore oblikovane, potisnemo na stran. Pograbimo fotografske aparate in se pripravimo, da bi fotografirali eno izmed veličastnih živali, ki se sprehajajo po tem parku. Deklica nas vodi do razgledne točke. Drugi člani njene družine molče kažejo proti živali. Tam v močvirnatem barju vzdolž reke opazimo samca losa. Osuplo strmimo s pripravljenimi fotografskimi aparati in si šepetamo, kako srečno naključje je, da smo tukaj ob pravem trenutku.

Geologija in plošče

Ob tako pestrem razgledu je enostavno pozabiti na vprašanje o zgodovini te izredne pokrajine. Vendar pa si v parku zelo prizadevajo obveščati in poučevati, saj so že izdali številne brošure in omogočajo skupinske izlete, ki jih vodijo gozdni čuvaji-naravoslovci.

Razložili so nam, da se zemlja pod našimi nogami sicer zdi precej trdna, a je nekako podobna zamrznjenemu jezeru spomladi – ni tako čvrsto, kot je videti! Geologi so začeli verjeti teoriji, da je zemljina skorja sestavljena iz velikega števila tektonskih plošč in da se te plošče, ki ležijo na morjih staljenih kamnin, premikajo. Za nas je pri tej teoriji zanimivo to, da lahko iz teh plošč, ko trčijo druga ob drugo, nastanejo gorske verige.

Pri Teton Rangeu se zdi, da je ena plošča delovala nekako tako kot odpirač, da je drugo dvigovala. Rezultat tega je pročelje preloma bloka kamnin, kot to imenujejo geologi. V geološkem izrazoslovju nam povejo, da je Teton Range nastal sorazmerno pozno. Tako je v brošuri parka imenovan kot »najmlajši in najbolj osupljiv niz v gorski verigi Skalnega gorovja«.

 Voda in led kot kiparja

Ti odgovori so nas očarali, toda porodilo se je še več vprašanj. Pomislili smo na izlet ob jezeru Jenny. Kako bi lahko razložili nazobčanost teh vrhov? Kaj pa te posebne grbine okoli jezera, ki so jih drevesa tako prerasla? Odgovor geologov? Za vse to je kriva voda. Po neki teoriji so ledeniki nekoč v daljni preteklosti izklesali kanjone Teton Rangea. Grbine okoli jezera, znane kot morena, je oblikoval premikajoči se led. Morena je zadržala nekaj sedaj raztopljenega ledenika in tudi ohranila rodovitno zemljo.

Ta teorija bi pojasnila obilje rastlinstva okoli jezera, še posebej če bi to primerjali s pustimi prodnatimi področji in grmičjem bližnjih planjav. Radovednost nas je premagala, zato smo spodbudili čuvajko-naravoslovko, naj nam pove še več. Dejala je, da je za nazobčanost teh gorskih vrhov, kriv drugačen pojav. Poimenovala ga je ledeni razkol. Voda si utira pot skozi razpoke v skali, potem pa zamrzne in se razširi. Ta sila navsezadnje odmakne dele skal in pusti za seboj značilno izklesano zunanjo podobo. Iskreno smo se ji zahvalili za njeno predavanje in navdušenje za te gore.

Živali

To področje je poleg izredne geologije bogato tudi z živalmi. Tako je bil naš izlet po znameniti reki Snake še bolj nepozaben. Med opazovanjem pokrajine smo gledali beloglave jezerce in ribje orle, kako jadrajo v zraku in se potem v strmem letu spuščajo k reki, da lovijo ribe. Naš vodnik v čolnu, šolani biolog, nas je opozoril na nekaj, kar nas je presenetilo. Čeprav je beloglavi jezerec večji in ima bolj slikovit videz, pa je ribji orel resnično odličen ribič. Vodnik nam je povedal, da je videl jezerce, kako ukradejo orlu ribo. Zares, opazovali smo, kako je beloglavi jezerec napadal mladega ribjega orla. Ta je spustil ulov in odletel.

Za nas je bilo opazovanje divjih živali v njihovem naravnem okolju prav razburljivo. Nedaleč je narodno zavetišče vapitov in veliko jih preživi poletje v narodnem parku Grand Teton. Velikokrat smo se zaustavili in strmeli v njihove črede, kako se leno pasejo. Včasih smo sedli na verando našega gostišča in gledali, kako se los mirno pase med vrbami. Ponoči je videti, kakor bi se ta bitja postavljala pred množico, ki se je zbrala, da bi jih opazovala, kako se pasejo. Čeprav smo bili utrujeni, smo vztrajali, samo da bi si lahko pogledali nekaj, kar mi mestni ljudje tako redko vidimo – skoraj črn nebesni obok, posut s svetlikajočimi se zvezdami.

Zadnji dan nam je prinesel prav poseben dar v slovo. Ko smo se vozili naravnost skozi čredo bizonov, se je strah zlil s spoštovanjem. Čreda teh mogočnih kuštravih živali se je razširila na obe strani ceste. Kako zelo smo si želeli ostati! Toda prišel je čas odhoda.

Ko smo sedeli v letalu in čakali na vzlet, smo premišljevali o našem izletu. Okusili smo nekaj, kar je bilo za kratek čas naše – gore, planinski zrak in živali. Zares je bilo razburljivo, da smo lahko izpolnili hrepenenje, ki smo ga dolgo čutili, namreč da bi ponovno obiskali Teton Range! Res je, najmlajši potomec Skalnega gorovja je čudovit otrok.

[Okvir/slika na strani 19]

Nekaj nasvetov za obiskovalce

Vzemite si čas, da se prilagodite redkejšemu zraku. Dolina je precej nad 1800 metri nadmorske višine. Nekateri turisti iz nižin morda čutijo posledice višinske bolezni, kot je glavobol ali razdražljivost. Za druge ljudi, še posebej tiste, ki imajo težave s srcem ali dihanjem, je priporočljivo, da se pogovorijo s svojim zdravnikom, preden gredo na takšen izlet.

Pred izletom se dobro pripravite. Zapomnite si, da višina in sušne razmere povzročijo, da telo hitreje izgublja vodo. Vzemite s seboj veliko vode.

To je park divjine z mnogo velikimi in lepimi, toda divjimi živalmi. Nekateri obiskovalci se jim želijo približati, toda živali se lahko nepredvidljivo odzovejo. Poslušajte in ubogajte čuvajeve nasvete, kako se obnašati do divjih živali v njihovem okolju. Poleg tega da so njegove besede zanimive, vam lahko tudi rešijo življenje.

[Zemljevidi na strani 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

NARODNI PARK GRAND TETON

[Slika na strani 16, 17]

Gora Moran, Teton Range

[Slika na strani 17]

Gornji del kanjona Cascade

[Slika na strani 18]

Bizon

[Slika na strani 18]

Beloglavi jezerec

[Slika na strani 18]

Sončni zahod v Tetonih

[Slika na strani 18]

Los