Pogled v svet

Gospodarski kriminal v Evropi narašča

»Gospodarski kriminal je od leta 1998 znatno narastel,« je pisalo v poročilu, ki so ga sprejeli člani parlamenta Sveta Evrope. Kaj je gospodarski kriminal? V poročilu Odbora za gospodarske zadeve in razvoj so navedeni »trgovanje z ljudmi, nezakonito prekupčevanje z drogo in drugo nezakonito tihotapljenje, ponarejanje, okoljski kriminal, računalniški kriminal, utaja davkov, pranje denarja, podkupovanje in trgovanje z vplivom«. V poročilu piše, da takšen kriminal postaja vedno tesneje povezan s politiko, ter svari: »Želja Evrope, da bi se bojevala proti gospodarskemu kriminalu, lahko upade in boj bo izgubljen.« Avtorica poročila, Vera Squarcialupi iz Italije, je dejala: »Zakoni, življenjska tekočina civilizirane družbe, bodo prvi utrpeli škodo.«

Preživetje letalskih nesreč

»Več kot 95% potnikov preživi nesreče potniških letal,« piše v kanadskem časopisu National Post. Raziskava, ki jo je naredil ameriški Narodni odbor za varnost prevozov, je pokazala, da večina potnikov preživi celo »hujše nesreče«, v katerih so letala precej poškodovana, piše v Postu. Art LaFlamme, generalni direktor civilnega letalstva pri Transport Canada, pojasnjuje: »Največ nesreč se zgodi pri pristajanju ali vzletu. To so nesreče, o katerih se ne piše na naslovnicah in večino se jih lahko preživi. Zato dajemo močan poudarek varnostnim navodilom.« Potniki, ki pogosto potujejo, ne posvečajo radi pozornosti tem napotkom. Toda kot je dejala predstavnica neke letalske družbe, »je zelo pomembno, da ljudje prisluhnejo navodilom. V nujnem primeru bo od tega odvisno njihovo življenje.«

»Tehnološki stres«

Pravijo, da »tehnološki stres« (frustracija, ki se pojavi zaradi pritiska, da naj bi uporabljali nove tehnike) narašča, piše v kanadski reviji Maclean’s. Raziskave kažejo na to, da so razlogi za stres od »nikoli končanega procesa učenja, kako uporabljati nove tehnike, do vse bolj nejasne meje med službo in življenjem doma, kar je posledica novosti, kot so elektronska pošta, avtomatsko telefoniranje in mobilni telefoni«. Kako se s tem spoprijeti? Strokovnjaki priporočajo postavljanje meje. Treba je dognati, ali bo določena naprava resnično poenostavila življenje ali pa ga bo še bolj zapletla. Da bi dodobra dojeli vse koristi nove tehnike, je treba predvideti tudi čas za učenje o njej. »Vsak dan za nekaj časa izklopite vso tehniko« in se posvetite drugim pomembnim stvarem. »Ljudje začnejo dan z osnovno napako: namesto, da bi se lotili dela, odprejo elektronsko pošto,« opaža Dan Stamp, vancouverški strokovnjak za storilnost. »V dnevu se najučinkovitejša ura in pol porabi za popolnoma nepomembne stvari.«

Otroci pišejo svoje knjige

Da bi šolarji v Zambiji čim več brali, jih spodbujajo k temu, da pišejo in ilustrirajo kratke knjige, poroča Zambia Daily Mail. »V večini knjižnic po šolah imajo čtivo o rečeh in okoliščinah, ki so zambijskim otrokom popolnoma tuje,« piše v poročilu vlade. »Prednost, da otroci pišejo knjige, je v tem, da so knjige napisane na njihovi stopnji in o rečeh, ki jih zanimajo.« Nekatere zgodbe morda pridejo v šolske ali razredne knjižnice, jih preberejo po radiu ali celo objavijo. V Daily Mailu piše: »To je zelo poceni način, kako pridobiti gradivo za branje, saj sta zanj potrebna le papir in pisalo. Je tudi način, kako koristno uporabiti vir, ki je obilen (učenci), da bi ustvarili vir, ki je redek in drag (knjige).«

Zdravilo proti malariji ni več učinkovito

‚Klorokvin, v Zambiji največkrat predpisano zdravilo proti malariji, vladne lekarne ne bodo več izdajale kot najpomembnejše zdravilo proti tej bolezeni‘, ampak ga bodo nadomestili z bolj učinkovitim, poroča Times of Zambia. Izdaja se je ustavila po raziskavi, ki je pokazala, da »malarija zaradi odpornosti na klorokvin v Zambiji vsako leto terja 12.000 od 25.000 življenj otrok, mlajših od pet let«. Do  preusmeritve je prišlo tudi v večini drugih vzhodnih in južnih afriških držav. »Čeprav so klorokvin pri zdravljenju malarije več kot trideset let uspešno uporabljali, sedaj ni več učinkovit, malarija pa še vedno ostaja ubijalec naroda številka ena,« piše v Timesu.

Alkohol in kolesarjenje ne gresta skupaj

Po pitju alkohola je lahko vožnja s kolesom enako nevarna kakor vožnja z avtomobilom, poroča revija New Scientist. »Kolesarjenje zahteva višjo stopnjo psihomotoričnih sposobnosti in telesne koordinacije kakor vožnja avtomobila, zato alkohol še močneje učinkuje,« pravi Guohua Li z univerze Johns Hopkins v ameriški zvezni državi Maryland. Li in njegovi sodelavci so preučevali 466 kolesarjev in ugotovili, da so imeli tisti, ki so popili štiri ali pet kozarcev alkohola, 20-krat več možnosti, da se hudo poškodujejo ali ubijejo. Celo če so popili samo en kozarec alkohola, je bila vožnja s kolesom šestkrat bolj nevarna. »Da pa so stvari še slabše,« piše v New Scientistu, »več ko so morali kolesarji popiti, manjkrat so si na glavo poveznili čelado.«

Papir iz bananovcev

Ko banane oberejo, stebla bananovcev pogosto enostavno pustijo na tleh kot gnojilo. Vendar pa je profesorju Hirošiju Morišimu z nagoyske univerze uspelo iz stebel bananovca narediti papir, poroča japonski časopis Asahi Šimbun. Vlakna rastline »so dolga in močna ter približno enako kvalitetna kakor surovina za izdelovanje papirja iz manilske konoplje«. Strojno narejeni papir iz stebel bananovca se lahko po kakovosti primerja z običajnim kopirnim papirjem in izkazalo se je, da je močnejši kot recikliran kopirni papir. »Banane gojijo v 123 državah sveta in letno jih pridelajo 58,000.000 ton, kar je obetaven vir,« piše v časopisu.

Zdravilna moč medu

Med je znan po slastnem okusu, že dolgo pa tudi po zdravilni moči. Kot piše v časopisu The Australian, je skupina raziskovalcev z univerz v Queenslandu in Sydneyju pojasnila, zakaj je med učinkovit uničevalec bakterij. Ko med zmešamo z vodo ter damo na rane in opekline, encim v medu reagira s sladkorjem, da nastane vodikov peroksid, v gospodinjstvih dobro znano belilo. Ta kemična snov ni samo ubijalec bakterije, kot je Staphylococcus aureus, temveč tudi pomaga tkivu, da se obnovi.

Konec žebljev

»Vrhunec uporabe navadnih žebljev je brez dvoma minil,« piše v The Toronto Staru. Trgovina z navadnimi žeblji »se je v zadnjih nekaj letih zmanjšala skoraj za polovico«, piše v časopisu. Razvoj pnevmatičnih pištol oziroma aparatov za zabijanje žebljev, je v Severni Ameriki zmanjšal povpraševanje po navadnih žebljih. Iz železnin v Združenih državah poročajo, da poklicni gradbeniki redko kupujejo navadne žeblje in raje izberejo pnevmatične pištole, ki postajajo vedno lažje. Zakaj se proizvajalci navadnih žebljev ne preusmerijo k izdelovanju pnevmatičnih žebljev? »Iz enakega razloga kot se železniške družbe niso začele ukvarjati z letalstvom,« odgovarja Star. »To je bistveno drugačen izdelek.«

Učenje primernega obnašanja

Massachusettski tehniški inštitut v preteklih osmih letih vsem svojim študentom omogoča brezplačni tečaj primernega obnašanja. Zakaj? Travis Merritt, nekdanji dekan za študentske zadeve, opisuje študente kot tipične ljudi »svobodnega stila, s pomanjkanjem razsodnosti glede mode in brez primernih meril vedenja«, poroča revija New Scientist. Ta enodnevni tečaj zajema pouk o obnašanju pri mizi, oblačenju, o pravilih obnašanja v poslovnem svetu in po mobilnem telefonu ter pri seznanjanju z drugimi ljudmi. Študente učijo o tem, kako obzirno hoditi in kihati, prav tako pa jih tudi spomnijo, da je »klepet pogovor in ne zasliševanje«. Predavateljica Roseanne Thomas poudarja, kako pomembno je reči »hvala«, ko nas kdo pohvali. »To so osnovne veščine, ki so uporabne povsod v življenju,« pravi Thomasova. »Mislim, da so ljudje kar malo presenečeni, ko dojamejo, kako je spretnost medčloveškega komuniciranja pomembna za uspeh.«