Pomoč lahko dobite

‚DEVETINŠTIRIDESET uspavalnih tablet v kozarcu. Naj jih pogoltnem ali ne?‘ se je spraševal 28-letni Švicar. Žena in otroci so ga zapustili in padel je v hudo depresijo. Ko je pogoltnil tablete, pa si je rekel: ‚Ne, nočem umreti!‘ K sreči je preživel in lahko povedal svojo zgodbo. Samomorilni impulzi se vedno ne končajo s smrtjo.

Alex Crosby z ameriških centrov za nadzorovanje in preprečevanje bolezni je glede poskusov samomorov med najstniki dejal: »Če jih lahko zadržite tudi samo za nekaj ur, jih lahko ustavite. S posredovanjem lahko mnogim preprečite, da bi jim poskus samomora uspel. Lahko jim rešite življenje.«

Ko je profesor Hisaši Kurosava delal na Centru za reševanje življenj in nujno pomoč na japonski medicinski fakulteti, je pomagal stotinam ljudi, ki so se nagibali k samomoru, da so zopet dobili voljo do življenja. Da, z neko obliko posredovanja, se življenja da reševati. Kakšna pomoč je torej potrebna?

 Spoprijeti se s prikritimi težavami

Že v prejšnjem članku smo omenili, da je po besedah raziskovalcev 90 odstotkov tistih, ki so naredili samomor, imelo duševne motnje oziroma težave z zlorabo snovi, ki zasvojijo. Zato Eve K. Mościcki z ameriškega državnega inštituta za mentalno zdravje pravi: »S preprečevanjem duševnih motenj in zasvojenosti imamo pri vseh starostnih skupinah največ upanja, da preprečimo samomor.«

Žal pa mnogi, ki imajo takšne motnje, le neradi poiščejo pomoč. Zakaj? »Zaradi močnih predsodkov v družbi,« pravi Jošitomo Takahaši s tokijske mestne psihiatrične ustanove. Dodaja še, da se zaradi tega tudi tisti, ki domnevajo, da z njimi nekaj ni v redu, obotavljajo poiskati takojšnje zdravljenje.

Nekateri pa ne pustijo, da bi jim zadrega to preprečila. Hiroši Ogava, znani televizijski napovedovalec, ki je 17 let vodil svojo oddajo na Japonskem, je javno povedal, da ima depresijo in da je bil že na robu samomora. »Depresijo bi se dalo primerjati s prehladom uma,« je rekel Ogava. Vsakdo ga lahko dobi, je pojasnil, toda okrevanje je mogoče.

Pogovorite se s kom

»Ko se kdo sam ubada s svojim problemom, je ta ponavadi v njegovih očeh pretirano velik in nerešljiv,« pravi Béla Buda, madžarski zdravstveni uradnik, ki smo ga že omenili. Te besede poudarjajo, kako moder je stari biblijski pregovor: »Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.« (Pregovori 18:1)

 Poslušajte te modre besede. Ne dovolite, da bi se sami mučili v morju hudih osebnih problemov. Zaupajte se komu, ki je zanesljiv. ‚Toda,‘ boste morda rekli, ‚nikogar nimam, ki bi se mu lahko zaupal.‘ Dr. Naoki Sato pravi, da tako čutijo mnogi. Omenil je, da se bolniki morda drugim le neradi zaupajo zato, ker nočejo razkriti svojih slabosti.

Kam se lahko človek obrne, ko potrebuje koga, ki bi ga poslušal? V mnogih krajih lahko poišče pomoč v centru za preprečevanje samomorov, po telefonskih linijah za klice v sili ali pa pri kakšnem uglednem zdravniku, ki zdravi čustvene težave. Toda nekateri strokovnjaki priznavajo še en vir pomoči – vero. Kako lahko ta pomaga?

Dobili so potrebno pomoč

Marin, invalid iz Bolgarije, si je močno želel narediti samomor. Nekega dne mu je po naključju prišel v roke verski časopis Stražni stolp, publikacija Jehovovih prič. Odzval se je vabilu v reviji in zaprosil, naj ga Jehovove priče obiščejo na domu. Takole pojasnjuje, kaj se je zgodilo potem: »Od njih sem izvedel, da je življenje darilo našega nebeškega Očeta in da nimamo pravice, da se poškodujemo oziroma svoje življenje namerno končamo. Tako si nisem več hotel vzeti življenja, temveč sem življenje zopet vzljubil!« Marinu je ljubeče pomagala tudi krščanska občina. Čeprav je še vedno invalid, pravi: »Moji dnevi so sedaj radostni in spokojni. Ukvarjam se s toliko prijetnimi stvarmi, da za vse sploh nimam časa! Vse to dolgujem Jehovu in njegovim Pričam.«

Tudi mlademu Švicarju, omenjenemu v uvodu, so pomagali Jehovove priče. Danes omenja »prijaznost krščanske družine«, ki ga je vzela pod svojo streho. Dodaja še: »Kasneje so me člani občine [Jehovovih prič] izmenično dan za dnem vabili na obroke. Pomagala mi ni le njihova gostoljubnost, temveč tudi to, da sem se lahko s kom pogovarjal.«

Tega moža je to, kar se je naučil iz Biblije, še zlasti ko je izvedel, kako resnični Bog Jehova ljubi človeštvo, zelo spodbudilo. (Janez 3:16) Bog Jehova vas res posluša, ko ‚pred njim izlijete svoje srce‘. (Psalm 62:8) »Oči GOSPODOVE gledajo po vsej zemlji,« pa ne zato, da bi pri ljudeh iskal napake, temveč »da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu«. (2. letopisov 16:9) Jehova nam zagotavlja: »Ne boj se, ker jaz sem s teboj, ne oziraj se plaho, ker jaz sem Bog tvoj; krepčam te, res, pomagam ti,  res, podpiram te z desnico pravičnosti svoje.« (Izaija 41:10)

Glede Božje obljube o novem svetu pa je ta moški iz Švice dejal: »To mi je zelo pomagalo ublažiti vso težo razočaranja.« K temu upanju, ki je opisano kot »sidro duše«, sodi tudi obljuba o večnem življenju v raju na zemlji. (Hebrejcem 6:19; Psalm 37:10, 11, 29)

Drugim je pomembno, da živite

Res je, da se morda zaradi nastalih razmer počutite popolnoma sami in menite, da ne bo nikomur mar, če umrete. Toda zapomnite si: velika razlika je, če se človek počuti samega ali pa je res sam. V biblijskih časih je živel prerok Elija, ki je bil nekoč v življenju zelo potrt. Jehovu je rekel: »Proroke tvoje [so] pomorili z mečem, in ostal sem jaz sam.« Da, Elija se je počutil popolnoma samega, in to ne brez razloga. Veliko njegovih soprerokov so namreč ubili. Tudi njemu so grozili s smrtjo in moral je bežati, da bi si rešil življenje. Toda ali je bil res sam? Ne. Jehova mu je sporočil, da se je v tistih mračnih dneh poleg njega še kakih 7000 vdanih ljudi zvesto trudilo služiti pravemu Bogu. (1. kraljev 19:1–18) Kako pa je z vami? Ali je mogoče, da niste tako sami, kakor se počutite?

Obstajajo ljudje, ki jim je mar za vas. Pomislite morda na svoje starše, zakonca, otroke in prijatelje. Toda tukaj so še drugi. V občini Jehovovih prič lahko najdete zrele kristjane, ki se zanimajo za vas, ki vas bodo poslušali ter molili z vami in za vas. (Jakob 5:14, 15) Pa tudi če bi vas vsak nepopoln človek razočaral, obstaja Nekdo, ki vas ne bo nikoli zapustil. Staroveški kralj David je dejal: »Če bi me oče in mati zapustila, Gospod  me bo vendar sprejel.« (Psalm 27:10, Ekumenska izdaja) Da, Jehova »skrbi za vas«. (1. Petrov 5:7) Nikoli ne pozabite, da ste v Jehovovih očeh dragoceni.

Življenje je Božje darilo. Resda se morda življenje včasih zdi bolj breme kot darilo. Toda predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi komu dali dragoceno darilo, ta pa bi ga potem vrgel stran, še preden bi ga res začel uporabljati? Nepopolni ljudje smo šele začeli uporabljati darilo življenja. Pravzaprav Biblija pokaže, da življenje, ki ga živimo sedaj, v Božjih očeh sploh ni ‚resnično življenje‘. (1. Timoteju 6:19) V bližnji prihodnosti bo življenje veliko bolj izpolnjeno, bogatejše in srečnejše. Kako to?

Biblija pove, kaj bo Bog storil: »Obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« (Razodetje 21:3, 4, SSP) Skušajte si predstavljati, kako boste živeli, ko se bodo te besede izpolnile. Vzemite si čas. V mislih si skušajte naslikati celotno, živo sliko. Ta slika ni le prazna domišljija. Ko boste razmišljali o tem, kako je Jehova ravnal s svojim ljudstvom v preteklosti, mu boste vse bolj zaupali. In omenjena slika vam lahko postane še bolj resnična. (Psalm 136:1–26)

Morda bo trajalo kar nekaj časa, preden boste spet popolnoma dobili voljo do življenja. Vztrajno molite k ‚Bogu vsake tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski‘. (2. Korinčanom 1:3, 4; Rimljanom 12:12; 1. Tesaloničanom 5:17) Jehova vam bo dal potrebno moč. Učil vas bo, da je vredno živeti. (Izaija 40:29)

[Okvir/slika na strani 9]

Kako lahko pomagate komu, ki se nagiba k samomoru?

Kaj naj bi storili, če vam kdo zaupa, da bi rad naredil samomor? »Bodite dober poslušalec,« svetujejo pri ameriških centrih za nadzorovanje in preprečevanje bolezni (CDC). Naj vam pove, kaj čuti. V mnogih primerih pa se posameznik, ki premišljuje o samomoru, zapre vase in ni komunikativen. Pokažite mu, da verjamete, kakšno bolečino oziroma brezup občuti. Če mu blago omenite nekaj konkretnih sprememb, ki ste jih opazili v njegovem vedenju, se bo morda odprl in se vam zaupal.

Ko poslušate, se vživite v njegove občutke. »Važno je poudariti, da vam je njegovo življenje pomembno in da je pomembno tudi drugim,« pravijo pri CDC. Povejte mu, kako hudo bi vas, pa tudi druge, njegova smrt prizadela. Pomagajte mu uvideti, da je njegovemu Stvarniku mar zanj. (1. Petrov 5:7)

Strokovnjaki tudi priporočajo, da odstranite vse, s čimer bi posameznik lahko naredil samomor, še zlasti strelno orožje. Če se vam razmere zdijo resne, bi bilo morda dobro, da posameznika spodbudite, naj poišče zdravstveno pomoč. V izredno hudih primerih pa morda ne boste imeli druge izbire, kot da sami pokličete neko službo za nujno medicinsko pomoč.

[Okvir na strani 11]

‚Ali mi bo Bog odpustil, ker tako čutim?‘

Druženje z Jehovovimi pričami je že mnogim pomagalo premagati samomorilne misli. Vendar pa danes nihče ni imun za stresne dogodke v življenju oziroma depresijo. Kristjane, ki so premišljali o samomoru, zaradi tega pogosto muči občutek krivde. Toda občutek krivde lahko samo še oteži njihovo breme. Kako se torej spoprijeti s takšnimi občutki?

Vredno se je spomniti, da so nekateri zvesti možje in žene v biblijskih časih izrazili zelo negativne občutke glede življenja. Rebeka, žena patriarha Izaka, je bila nekoč zaradi nekega družinskega problema tako obupana, da je rekla: »Studi se mi življenje moje.« (1. Mojzesova 27:46) Job, ki je izgubil svoje otroke, zdravje, bogastvo in družbeni položaj, je rekel: »Duši moji se gnusi življenje.« (Job 10:1) Mojzes je nekoč vzkliknil k Bogu: »Rajši me, prosim, usmrti.« (4. Mojzesova 11:15) Božji prerok Elija je nekoč dejal: »Zadosti mi je! sedaj, o GOSPOD, vzemi dušo mojo.« (1. kraljev 19:4) In prerok Jona je večkrat rekel: »Bolje mi je umreti nego živeti.« (Jona 4:8)

Ali je Jehova te posameznike obsojal, ker so tako čutili? Ne. Njihove besede je celo ohranil v Bibliji. Toda nujno je omeniti, da nihče od teh zvestih ni dopustil, da bi ga njegovi občutki pripeljali do samomora. Jehova jih je cenil; hotel je, da živijo. Pravzaprav se Bog zanima celo za življenje hudobnih. Spodbuja jih, naj se spremenijo in ‚živijo‘. (Ezekiel 33:11) Koliko bolj si želi, da bi živeli tisti, ki si prizadevajo za njegovo naklonjenostjo!

Bog je priskrbel odkupno žrtev svojega Sina, krščansko občino, Biblijo in prednost, da lahko molimo. Ta komunikacijska povezava z Bogom, namreč molitev, ni nikoli zasedena. Bog lahko in tudi bo slišal vse, ki se mu bližajo s ponižnim, iskrenim srcem. »Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.« (Hebrejcem 4:16)

[Okvir na strani 12]

Ali je vaš ljubljeni naredil samomor?

Kadar kdo naredi samomor, njegovi družinski člani in tesni prijatelji doživljajo hudo duševno stisko. Mnogi za to tragedijo krivijo sebe. Govorijo na primer: ‚Ko bi le tisti dan preživel več časa z njim.‘ ‚Da mu vsaj ne bi takrat rekel tistega.‘ ‚Ko bi mu vsaj malo bolj pomagal.‘ Pravzaprav želijo reči: ‚Če bi naredil to ali ono, bi bil moj ljubljeni še vedno tukaj.‘ Toda ali je razumno prevzeti krivdo za samomor nekoga drugega?

Zapomnite si, po samomoru je zelo enostavno prepoznati znake samomorilnih občutkov. Pred tem pa je to drugače. Biblija pravi: »Srce pozna grenkobo svoje duše, tujec ne more prodreti v njegovo veselje.« (Pregovori 14:10, SSP) Včasih enostavno ni mogoče sprevideti, kaj drug človek misli oziroma čuti. Mnogi ljudje, ki se nagibajo k samomoru, se z drugimi preprosto ne morejo ustrezno pogovoriti o svojih najglobljih občutkih, niti z bližnjimi družinskimi člani ne.

V knjigi Giving Sorrow Words glede znakov, da se neka oseba nagiba k samomoru, piše: »Dejstvo je, da običajno teh znakov ni enostavno razpoznati.« V isti knjigi še piše, da tudi če ste razpoznali nekaj znakov, to samo po sebi še ne pomeni, da bi samomor lahko preprečili. Namesto da se mučite, lahko najdete tolažbo v besedah modrega kralja Salomona: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5) Vaš ljubljeni se ne muči v ognjenem peklu. Pa tudi duševna in čustvena tesnoba, zaradi katere je naredil samomor, je minila. Ne trpi, ampak preprosto počiva.

Morda bi bilo sedaj najboljše, da se osredinite na dobro živih, tudi samega sebe. Salomon je nadalje rekel: ‚Čvrsto se poprimite vsega, kar vam pride pod roko, da storite z močjo svojo,‘ dokler ste živi. (Propovednik 9:10) Lahko ste prepričani, da so obeti za prihodnje življenje tistih, ki so naredili samomor, v rokah Jehova, ki je »Oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe«. (2. Korinčanom 1:3) *

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 8]

Pogovorite se s kom

[SLika na strani 10]

Drugim je mar, da živite