Kaj prinaša prihodnost?

ČLOVEK je samo del celotne slike. Vsa živa bitja na zemlji imajo svoje mesto, pač glede na vlogo, ki jim jo je dal Bog. Z živimi organizmi okoli nas si delimo veliko reči, predvsem pa čudež življenja samega. Zaradi tega veliko ljudi občuti silno izgubo, kadar kaka oblika življenja neha obstajati.

Naravoslovec Anthony C. Janetos je za revijo Consequences dejal: »Mnogi bi se strinjali, da smo kot družba moralno dolžni skrbeti za to, da bo naš planet še naprej primeren za bivanje, in da ravnamo kot odgovorni oskrbniki njegovih bioloških bogastev za sedanje in prihodnje dobro človeške vrste. Da bi v tem uspeli, se moramo zavedati vrednosti bioraznolikosti (in sicer tega, kar ta daje svetu narave in tega, kako jo lahko uporabimo), prav tako pa se moramo zavezati, da jo bomo ohranili.«

Kako se ukrepa?

Predstavniki vlad in drugih organizacij so se zaradi splošne zaskrbljenosti glede izgube življenjskih virov zbrali skupaj, da bi sestavili konvencijo o biološki raznolikosti. Ta obsežna pogodba priznava, da je ohranitev bioraznolikosti skupna skrb vseh ljudi.

Biologi, ekologi in drugi znanstveniki z vsega sveta so kot nadaljnji korak k razumevanju bioraznolikosti razglasili leti 2001 in 2002 za mednarodno leto opazovanja bioraznolikosti (MLOB). Diana Wall, ki je biologinja na koloradski državni univerzi in predseduje MLOB, pravi: »Raziskovanje bioraznolikosti  bo prineslo veliko koristi, ko se bo odkrivalo nove gene in kemične snovi, ki se bodo lahko uporabili za zdravila, izboljšavo pridelkov ali za obnovo onesnažene zemlje.« Wallova dodaja: »Še pomembnejše pa je to, da ugotovimo, kje so nove vrste, kakšna je njihova vloga pri vzdrževanju zdravega ekosistema ter kako jih lahko ohranimo. To je bistveno, da bi se lahko utemeljeno odločali o naši zemlji, rekah in oceanih.«

Potrebne so korenite spremembe

Človek je glede tega sicer nekoliko napredoval, kar je pohvalno, toda ukvarja se predvsem s posledicami, ne pa z vzroki. Po besedah raziskovalcev je sedaj na točki, ko nima časa za ležernost. Ko je Ruth Patrick s philadelphijske akademije naravnih znanosti v ameriški zvezni državi Pensilvaniji premišljevala o »morebitnem izčrpanju bioraznolikosti«, kot je to sama imenovala, je sklenila, da »je čas zelo pomemben [. . .] Treba je ukrepati odločno in hitro.« Da bi zaustavili izumiranje vrst, je treba nemudoma spremeniti človekovo ravnanje s tem planetom in živimi organizmi na njem. Potrebno je več kot le nadzorovati škodo. »Problemov ohranjanja biološke raznolikosti torej ne moremo ločiti od obsežnejših vprašanj socialnega [. . .] razvoja,« izjavljajo pri Inštitutu za naravne vire po svetu.

Za dosego takšnega cilja je vsekakor potrebna korenita sprememba v človeški družbi. Knjiga Caring for the Earth priznava, da so za odgovorno upravljanje potrebne »vrednote, gospodarski sistemi in družbene ureditve, ki so drugačne od večine teh, ki prevladujejo danes«.

Biblija jasno pokaže, da ljudje kratko malo niso usposobljeni, da bi naredili takšne spremembe. V Jeremiju 10:23 piše: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Pregovori 20:24) Ta resnica se je skozi zgodovino vsekakor jasno dokazala in posledice človeškega preziranja tega načela so nas pripeljale neposredno v ‚nevarne čase‘, o katerih govori Drugi list Timoteju 3:1–5. Ta niz vrstic nam prav tako pokaže, da nevarne čase povzroča napačno razmišljanje ljudi. Dokler se torej ljudje ne bodo spremenili, je vsakršna rešitev problemov, s katerimi se spoprijemamo, v najboljšem primeru samo začasna.

Svetovno znana naravoslovka dr. Jane Goodall je v intervjuju dejala, da je uničevanje naravnega okolja »v razvitem svetu pogosto povezano z gospodarskim pohlepom in pridobitništvom«. Botanik Peter Raven, nekdanji tajnik Narodne akademije znanstvenih ved v ZDA, je opozoril, da »nevednost, brezbrižnost, revščina in pohlep povzročajo medsebojno povezane probleme, ki grozijo, da bodo zemljo korenito spremenili, in to na slabše«. Tako je med drugim treba spremeniti sebičnost, pohlep, nevednost, kratkovidnost in egoističnost.

Resnična zaščita bioraznolikosti

Razumljivo je, da se Tisti, ki je ustvaril življenje v vsej osupljivi raznolikosti, močno zanima za prihodnost svojega stvarstva. V Bibliji piše, da bo Bog kmalu ukrepal, ko bo ‚pogubil tiste, kateri pogubljajo zemljo‘. (Razodetje 11:18)

Ali bo Bog tiste oblike življenja, ki so zaradi človekovega uničevanja zemlje izumrle, ponovno oživil? Če Stvarnik želi, da bi se izumrle živalske vrste ponovno pojavile na zemlji, jih v prihodnosti zagotovo lahko ponovno ustvari. Enako velja za izumrlo rastlinstvo. Ker pa v Bibliji glede tega nič ne piše, o tej temi ne bi bilo modro razglabljati.

To, kar Božja vladavina resnično zagotavlja, je blagoslov za vse, kar živi na zemlji. »Zemlja naj se raduje,« pravi psalmist. »Naj buči morje in kar ga napolnjuje. Naj vriska od veselja polje in vse, kar je na njem, tedaj naj vriskajo vsa drevesa v gozdu.« (Psalm 96:11, 12, SSP)