Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako naj se odzovem, če naletim na jeznega človeka?

Kako naj se odzovem, če naletim na jeznega človeka?

Mladi vprašujejo:

Kako naj se odzovem, če naletim na jeznega človeka?

»Bil je razjarjen. Mislim, da me je hotel pretepsti samo zato, ker je videl, da sem majhen. Medtem ko sem se umikal, sem rekel: ‚Počakaj! Samo malo! Samo malo! Zakaj me hočeš pretepsti? Nič ti nisem naredil. Ne vem niti, zakaj si jezen. Se lahko pogovoriva o tem?‘« (16-letni David)

ALI si bil kdaj tarča razjarjenega objestneža? V Bibliji je bilo napovedano, da bodo ljudje dandanes »divji, brez ljubezni do dobrega«. (2. Timoteju 3:3SSP) In čeprav si morda storil vse, da bi se ognil »prijateljstva z naglojeznim in s togotnim«, se vseeno kdaj zgodi, da se enostavno ne moreš umakniti jeznim ljudem. (Pregovori 22:24) Kako naj bi se odzval, ko se znajdeš v takšnih okoliščinah?

Kako se odzvati na bes

Danes bi se mogoče mnogi mladi odzvali tako, da bi se tudi sami razjezili. Toda to povzroči samo še več bolečin. Poleg tega bi se, če bi izgubil nadzor nad samim seboj, spustil na raven razjarjenega. V Pregovorih 26:4 piše: »Ne odgovarjaj bedaku po neumnosti njegovi, da mu ne bodeš tudi ti enak.« Mladi Jeremy je po težki izkušnji spoznal, kako resnične so te besede. Spominja se, ko je sedel za mizo v šolski jedilnici: »Tam je bila skupina fantov, ki so se neprestano norčevali drug iz drugega in iz drugih. Zelo pogosto so govorili o meni. Običajno sem prezrl njihove besede. Vendar ko je eden od njih začel govoriti o moji mami, sem izgubil nadzor in se besno zagnal vanj.« Kakšen je bil izid? »Pošteno me je pretepel,« pravi Jeremy.

Biblija modro svetuje: »Mil odgovor pomirja togoto, žaljiva beseda pa zbuja jezo.« (Pregovori 15:1SSP) Da, če se na jezo odzoveš z ‚žaljivo besedo‘, stvari samo še poslabšaš. Mil odgovor pa vse skupaj pogosto pomiri in ublaži napetost.

Ali se spomniš Davida, omenjenega na začetku? Uspelo mu je pregovoriti objestneža, naj pojasni, zakaj je jezen. Izkazalo se je, da mu je nekdo ukradel malico, zato se je preprosto znesel nad prvim, ki je prišel mimo. »Svoje malice ne boš dobil nazaj s tem, da me boš pretepel,« mu je David dopovedoval. Potem mu je predlagal, da gresta skupaj v jedilnico. »Ker sem poznal tamkajšnjo uslužbenko,« se spominja David, »sem mu lahko nadomestil malico. Segel mi je v roko in po tem je bil prijazen z mano.« Ali vidiš, kako močne so lahko mile besede? Neki pregovor pravi, da »mil jezik stre kost«. (Pregovori 25:15SSP)

Krotkost – slabost ali krepost?

Res je, da misel o ‚milem jeziku‘ morda ne zveni preveč privlačno. Če pa udariš nazaj z jezo, morda daješ vtis večje moči ali moškosti. Morda se celo bojiš, da si bodo drugi tvojo krotkost razlagali kot slabost. Toda kaj v resnici pomeni biti krotek? Po nekem priročniku to pomeni, da si blag. Vendar isti vir še dodaja: »Za blagostjo stoji jeklena moč.« Krotkost torej še zdaleč ni znak slabosti, ampak je lahko znak moči. Kako to?

En razlog je ta, da se krotek človek obvlada in ga ni mogoče kar tako vreči iz ravnotežja. Po drugi strani pa se človek, ki mu manjka krotkosti, zdi negotov, razočaran ali celo obupan. Manjka mu tudi samoobvladanja. Ker ni zmožen nadzorovati svojih čustev, je verjetno, da bo vedno znova zašel v spore. Da, kakor »razdejano mesto brez obzidja je človek, ki se ne obvlada«. (Pregovori 25:28SSP) Torej je v resnici močen tisti, ki je krotek!

Biblijski zgledi krotkosti

Razmisli o Jezusu Kristusu. Zase je rekel, da je »krotek in iz srca ponižen«. (Matevž 11:29) Nikoli ni postal osoren ali nerazumen; hudega ni vračal s hudim. Pravzaprav je apostol Peter, Jezusov zaupni prijatelj, zapisal: »On [Jezus] psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Petrov 2:23) Ne pozabi pa, da je ta isti Jezus ‚prišel v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali‘. (Matevž 21:12) In če bi kdaj potreboval Božjo podporo, bi lahko zaprosil za »več nego dvanajst legijonov angelov«! (Matevž 26:53) Ne, zanj bi se težko reklo, da je bil slabič.

Premisli tudi o zgledu sodnika Gideona, o katerem piše v Bibliji v Knjigi sodnikov 8:1–3. Po veliki vojaški zmagi so bili nekateri vojaki iz Efraimovega rodu užaljeni, ker so imeli občutek, da jim ni dal priložnosti sodelovati v veličastnem boju. »Zakaj si nam to storil, da nas nisi poklical, ko si šel v boj zoper Madiana?« so izzivali. »In ostro so se besedili ž njim [so se hoteli z njim prepirati, NW].« Gideon pa je bil »močni junak«. (Sodniki 6:12) Na njihovo izzivanje bi zlahka odgovoril s silo. Toda on je tem vročekrvnežem odgovoril krotko, s čimer jih je popolnoma razorožil. »Kaj sem storil sedaj jaz in kaj vi?« je vprašal Gideon. Kakšen je bil rezultat tega krotkega odgovora? »Pomiril se je njih srd do njega.«

Na koncu pa razmisli še o tem, kaj nam Biblija pripoveduje o Abigaili. David se je skrival kot begunec pred svojim sovražnikom Savlom, izraelskim kraljem. Čeprav so bili Davidovi možje izgnani, so pogosto ščitili in varovali svoje rojake, Izraelce. Tako so pomagali tudi Abigailinemu možu Nabalu, ki je bil zelo premožen. Vendar je bil Nabal »neotesanec in hudoben v svojih dejanjih«. Ko so Davidovi možje potrebovali živež, so Nabala prosili za malo hrane. Namesto da bi pokazal cenjenje, ker ga je Davidova četa brezplačno ščitila, je Nabal »kriče planil« na Davidove sle in jih odslovil praznih rok. (1. Samuelova 25:2–11, 14)

Ko je David to slišal, se je razjezil in ukazal svojim možem: »Vsak si opaši meč!« S svojimi možmi se je že odpravil na pot, da bi ubil Nabala in vse nedolžne može iz njegove hiše, ko je Abigaila posredovala. Davida je pozdravila z velikodušnim darom hrane in pijače. Opravičila se je za moževo neodpustljivo ravnanje in Davida rotila, naj prizanese nedolžnim. (1. Samuelova 25:13, 18–31)

Abigaila je s ponižnimi prošnjami pomirila Davidovo jezo. Saj ko je David spoznal, kako nevarna je postala njegova jeza, je rekel: »Hvaljen bodi GOSPOD, Bog Izraelov, ki te je poslal danes meni naproti! In blagoslovljena bodi razumnost tvoja in ti bodi blagoslovljena, da si me danes zadržala, da nisem šel prelivat krvi in se maščevat z lastno roko.« (1. Samuelova 25:32–35) Da, v mnogih primerih lahko »mil odgovor« pomiri bes drugih. Kaj pa, če tvoj blag odgovor nima takšnega učinka?

»Zapústi spor«

Če enostavno odideš stran, lahko preprečiš, da se stvari še bolj ne poslabšajo. »Ko poidejo drva, ogenj ugasne,« pravi Biblija. Svetuje pa nam še: ‚Zapústi spor, preden ta izbruhne.‘ (Pregovori 17:14; 26:20) »Neki priljubljen fant iz šole je pristopil k meni in se hotel pogovorjati,« pravi 17-letna Merissa. »Rekel mi je, da sem ljubka. Toda še preden sem se zavedla, je njegovo dekle prišlo k meni vso razjarjeno. Obtožila me je flirtanja z njenim fantom in se hotela z mano stepsti. Skušala sem ji pojasniti, kaj se je zgodilo, ampak ni hotela poslušati. Po pouku se je vrnila z drugimi dekleti, da bi me pretepla! Hitro sem poklicala varnostnika in pojasnila jeznemu dekletu, da se nočem tepsti in da je bil v resnici njen fant tisti, ki se mi je približal. Potem sem odšla.« Merissa se ni predala svojim čustvom. Ne samo, da se je ognila spopadu, ampak se je tudi zaščitila. V Pregovorih 17:27 tako piše: »Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.«

Kaj pa, če si sam dal povod za jezo, morda nenamerno? Opraviči se, in to hitro! Morda je to vse, kar bo treba, da boš drugega pomiril. To so časi, polni pritiskov, in veliko ljudi je nagle jeze. Toda če se ravnaš po biblijskih načelih, se boš verjetno lahko izognil temu, da bi bil žrtev jeze.

[Slike na strani 24]

»Mil odgovor pomirja togoto.«

[Slika na strani 25]

Včasih se moraš pač umakniti