Anglikanska cerkev – razdvojena hiša

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

V CANTERBURYJU je bila leta 1998 v senci 900 let stare canterburyjske katedrale 13. lambethski zbor anglikanske cerkve. Škof William E. Swing je v svojem nagovoru takole pomenljivo pripomnil: »Vera ne sme biti več problem in mora začeti z iskanjem rešitve. Med narodi ne bo nikoli miru, če ne bo miru med verami.«

Nesloga med verami je tako očitna, kot je nesloga med verniki in duhovščino znotraj iste religije. Neki škof ni želel biti na zboru, ki je od leta 1948 vsakih deset let, ker so tam bile tudi ženske škofi. Nekateri, ki so bili navzoči, so nasprotovali temu, da bi s temi ženskami sodelovali v biblijski razpravi.

Medtem ko je bila na zboru leta 1988 predmet razprave posvetitev žensk, pa je bila homoseksualnost tista, zaradi katere so se predvsem prerekali leta 1998. Škofje so na koncu sklenili, da je homoseksualnost »v nasprotju s Svetim pismom«. Zakaj so se tako odločili?

En dejavnik je morda ta, da so anglikanci želeli okrepiti vezi z rimskokatoliško cerkvijo. Pri tem pa so ugotovili, da njihova cerkev ne more pričakovati dialoga med verama, če bodo še naprej odobravali homoseksualnost v duhovniških vrstah. Še en bistveni razlog za takšno odločitev pa je bil morda strah pred islamom. Če bi sprejeli odločitev, s katero bi opravičevali homoseksualnost duhovnikov, bi v islamskih državah to bil, kot so dejali afriški škofje, »evangelijski samomor«.

V The Sunday Telegraphu so glede še enega vprašanja, ki je na zboru povzročilo neslogo, poročali: »V delih Afrike je poligamija osrednje vprašanje misijonarjev.« Ob razmišljanju o dilemi, s katero se srečujejo afriški anglikanci, je neki škof dejal: »Kaj naredijo škofje, če nekdo cerkvi veliko prispeva, ampak ima več žena?« Glede na predviden izzid razprave je v londonskem The Timesu pisalo: »Anglikanski škofje bodo glede poligamije molčali.«

Anglikanski škofje so prvič razpravljali tudi o svojem odnosu z islamom. »Med nigerijskimi kristjani in muslimani je globoko zakoreninjeno sovraštvo,« je dejal škof iz Kaduna v Nigeriji in zatrjeval, da je v njegovi deželi zaradi verskih sporov več kot 10.000 ljudi izgubilo življenje. Rečeno je bilo, da se lahko sveta vojna v Afriki prepreči z večjim poznavanjem islama.

Kakšno prihodnost lahko pričakuje 70 milijonov ljudi po svetu, kateri naj bi bili člani anglikanske cerkve? * Položaj ni prav nič spodbuden, kot poroča The Times: »Veliko opazovalcev in udeležencev tega zbora je bilo presenečenih, saj je dogajanje občasno bolj spominjalo na srečanje politične stranke, kot pa na krščansko cerkev pri molitvi.«

Ni presenetljivo, da je Sunday Times sklenil, da sta ‚sestanek zaznamovala ogorčenje in sovraštvo‘.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 24]

Canterburyjska katedrala, stara 900 let