Kaj delamo z našo hrano?

SPREMINJANJE hrane ni nova zamisel. Pravzaprav jo človek vešče spreminja že cele generacije. S skrbnimi metodami vzgoje so prišli do mnogih novih sort pridelkov, vrst goveda in ovc. Tako je predstavnik ameriške Uprave za zdravila in hrano izjavil, da »je skoraj vsaka hrana, ki jo kupite, spremenjena s tradicionalnimi metodami vzgoje«.

Hrane pa se ne spreminja le z vzgajanjem. Živilska industrija je razvila mnoge postopke za obdelavo in predelavo hrane, da bi ji izboljšala okus ali barvo oziroma da bi jo standardizirala in ohranila. Ljudje smo se navadili jesti tako ali drugače spremenjeno hrano.

Toda vse več kupcev je zelo zaskrbljenih nad tem, kar se sedaj dela z našo hrano. Zakaj? Nekateri se bojijo, da so sodobne tehnike, ki so trenutno v rabi, tvegane za varnost hrane. Ali je ta preplah upravičen? Preiščimo tri področja, ki vzbujajo skrbi. *

Hormoni in antibiotiki

Od 1950-ih let ponekod dodajajo majhne količine antibiotikov v krmilo za perutnino, prašiče in govedo. S tem želijo zmanjšati nevarnost  bolezni, še zlasti tam, kjer so živali nagnetene skupaj. V nekaterih deželah krmilu dodajajo tudi hormone, da živali hitreje rastejo. Za hormone in antibiotike pravijo, da živali varujejo pred infekcijami in da povečajo donosnost intenzivnega kmetijstva, kar koristi kupcu zaradi nižjih cen.

Vse to se zdi dobro. Toda ali je meso živali, ki so jih krmili s temi dodatki, za potrošnika kakor koli nevarno? Poročilo gospodarskega in socialnega odbora evropskih skupnosti je sklenilo, da je mogoče, da bodo bakterije preživele kljub antibiotikom in se prenesle na potrošnika. »Nekatere teh bakterij, na primer iz rodu Salmonella in Campylobacter, so morda neposredni vzrok za hude bolezni pri ljudeh, ki se prenašajo po prehranski verigi,« piše v poročilu. In kaj, če se po prehranski verigi ne prenašajo le bakterije, temveč tudi ostanki antibiotikov? Nekateri se bojijo, da bi zaradi tega lahko klice, ki povzročajo bolezni pri ljudeh, postopoma razvile odpornost proti antibiotikom.

Kako pa je z mesom, na katerega so delovali dodajani hormoni? Dr. Heinrich Karg, profesor iz Münchna v Nemčiji, je pripomnil: »Vsi strokovnjaki se strinjajo, da meso živali, ki jih krmijo tudi s hormoni, ne škodi zdravju, če se te snovi daje v skladu z navodili.« Toda časopis Die Woche poroča, da se »raziskovalci zadnjih 15 let ne morejo zediniti, kakšno naj bi bilo splošno stališče« glede vprašanja o varnosti mesa živali, ki jih krmijo tudi s hormoni. In v Franciji so na vprašanje glede hormonov v mesu odgovorili z odmevnim: ‚Ne! Hormonov se ne bi smelo uporabljati!‘ Jasno je, da nesoglasja še zdaleč niso rešena.

Obsevana hrana

Odkar so leta 1916 začeli na Švedskem opravljati tovrstne poskuse, so v najmanj 39 državah odobrili to metodo, s katero živila, kot so na primer krompir, koruza, sadje in meso, izpostavljajo nizkim stopnjam sevanja. Zakaj? Pravijo, da se z obsevanjem uniči večino bakterij, mrčesa in zajedalcev ter da se tako zmanjša nevarnost, da bi se s hrano na potrošnika prenesla bolezen. Poleg tega se s tem podaljša tudi rok trajanja izdelka.

Seveda strokovnjaki pravijo, da je najbolje jesti čisto in svežo hrano. Toda kdo si vzame čas, da si redno pripravlja svežo hrano? »Deset minut za zajtrk ter petnajst minut za kosilo in večerjo« – toliko, kot piše v reviji Test, človek povprečno porabi za obroke. Zato ni presenetljivo, da mnogi raje kupujejo že pripravljeno hrano in takšno, z dolgim rokom trajanja. Toda ali so obsevana živila varna?

Leta 1999 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila raziskavo, ki jo je opravil mednarodni odbor strokovnjakov. Ti so sklenili, da je obsevana hrana »varna za uživanje in da ima tudi ustrezno hranilno vrednost«. Zagovorniki obsevanja hrane primerjajo ta postopek s sterilizacijo medicinskih obvez (kar tudi naredijo z obsevanjem) oziroma s prehodom prtljage skozi elektronski optični bralnik na letališču. Vendar pa kritiki vztrajajo, da obsevanje zmanjša naravno hranilno  vrednost hrane in morda tudi prinaša nevarnosti, ki zazdaj še niso znane.

Genetsko spremenjena hrana

Genetiki lahko že nekaj časa gen iz DNK enega organizma prenesejo v DNK drugega znotraj iste vrste. Danes pa gredo lahko veliko dlje. Zdaj na primer obstajajo jagode in paradižniki, ki so jih spremenili z genom ribe, tako da so manj občutljivi za nizke temperature.

V prid genetsko spremenjeni hrani in tudi proti njej je bilo veliko izrečenega. * Zagovorniki pravijo, da je ta vrsta biotehnologije bolj predvidljiva in jo je laže nadzorovati kakor tradicionalne metode vzgoje rastlin, ter da bo povečala pridelek in zmanjšala lakoto. Toda ali je varno uživati genetsko spremenjeno hrano?

Poročilo o tej temi je pripravila skupina znanstvenikov, ki so predstavljali akademije Anglije in Združenih držav, pa tudi Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike in drugih držav v razvoju. Poročilo je bilo objavljeno julija 2000 in pravi: »Do sedaj je bilo pobranih več kot 30 milijonov hektarov transgenskih [genetsko spremenjenih] rastlinskih pridelkov in pri ljudeh niso ugotovili nobenih zdravstvenih težav, ki bi bile povezane prav z uživanjem takšnih rastlin oziroma njihovih izdelkov.« Ponekod imajo genetsko spremenjene izdelke za enako varne, kakor je konvencionalna hrana.

Drugod pa je razširjena negotovost. V Avstriji, Britaniji in Franciji nekateri na genetsko spremenjeno hrano gledajo z nezaupanjem. Neki nizozemski politik je o takšni hrani rekel: »Nekaterih vrst hrane enostavno ne maramo.« Kritiki takšne hrane opozarjajo tudi na etična vprašanja in morebitne nevarnosti za okolje.

Nekateri znanstveniki menijo, da so to šele začetki genetskega spreminjanja hrane in da bo treba narediti še več raziskav o morebitnih nevarnostih za potrošnike. Tako na primer pri Britanskem zdravniškem združenju menijo, da genetsko inženirstvo prebivalstvu obeta velike koristi. Vendar pa izjavlja, da zaskrbljenost na nekaterih področjih (na primer vprašanje glede alergičnih reakcij na genetsko spremenjeno hrano) pomeni, da »so potrebne nadaljnje raziskave«.

Uravnovešeno se odločati

V nekaterih državah je kar 80 odstotkov vse hrane, ki jo ljudje zaužijejo, predelane. Pogosto z raznimi dodatki okrepijo ali standardizirajo okus in barvo, pa tudi podaljšajo rok trajanja. Pravzaprav v nekem priročniku piše, da »mnogo sodobnih izdelkov, na primer nizkokalorična hrana, prigrizki in hrana, ki se jo da hitro pripraviti, ne bi moglo obstajati brez dodatkov«. Za takšno hrano je tudi večja verjetnost, da vsebuje genetsko spremenjene sestavine.

Že leta kmetijstvo po svetu temelji na postopkih, ki jih imajo mnogi za škodljive. Uporaba strupenih pesticidov je samo en takšen  primer. Poleg tega v živilski industriji že nekaj časa uporabljajo dodatke, ki morda pri nekaterih potrošnikih povzročajo alergične reakcije. Ali so nove metode, ki jih uporabljajo pri pridelavi in predelavi hrane, znatno bolj tvegane od teh postopkov? Celo strokovnjaki se glede tega ne morejo zediniti. Pravzaprav tako eno kot drugo stran podpirajo vplivna znanstvena poročila in kaže, da to potem vodi v oblikovanje nasprotujočih si mnenj.

Mnogi ljudje se danes odločijo, da se zaradi vsega tega ne bodo vznemirjali, ker menijo, da se je sodobno predelani hrani težko ogniti oziroma ker se jim zdijo druge zadeve bolj nujne. Drugi pa so precej zaskrbljeni. Kaj lahko storite, če ste vi in vaša družina negotovi glede uživanja predelane hrane, ki se zdi preveč spremenjena s sodobno tehniko? Lahko se odločite narediti nekaj praktičnih korakov in nekatere od teh obravnava naslednji članek. Najprej pa bi se bilo morda modro prepričati, ali uravnovešeno gledamo na to zadevo.

Varnost hrane je kakor zdravje. Trenutno ni mogoče, da bi v tem dosegli popolnost. V nemški reviji natur & kosmos piše, da je pri prehrani vedno treba narediti kakšen kompromis, in to velja tudi za ljudi, za katere je znano, da so pri izbiri in pripravi hrane skrajno pazljivi. Kar komu koristi lahko drugemu škodi. Ali ni torej modro imeti uravnovešeno gledišče in se ogibati skrajnosti?

Seveda nam Biblija ne govori, kako naj se odločamo glede današnje hrane, predelane s sodobnimi metodami. Vendar pa nas uči, naj si privzgajamo neko lastnost, ki nam bo pri tem pomagala. V Listu Filipljanom 4:5 pravi: »Krotkost [razumnost, NW] vaša bodi znana vsem ljudem.« Razumnost nam lahko pomaga, da se uravnovešeno odločamo in ogibamo skrajnosti. Lahko nas odvrne od tega, da bi drugim narekovali, kaj bi glede tega morali storiti oziroma česa ne bi smeli. In lahko nas obvaruje, da se ne podajamo v nesmiselne, razdiralne razprave s tistimi, ki imajo morda o tem drugačno mnenje.

Vendar pa je treba priznati, da glede mnogih tveganj, povezanih s hrano, ni toliko nasprotujočih si mnenj. Katera so nekatera od teh in katere varnostne ukrepe lahko v zvezi s tem naredite?

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Ali hormoni in antibiotiki, ki jih dodajajo krmilu živine, ljudem škodijo?

[Slika na strani 6]

Modro je skrbno prebrati etikete na hrani

[Slika na strani 7]

Redno kupovanje sveže hrane ima svoje prednosti