Kako do varnejše hrane

ALI je jesti nevarno? Na podlagi nekaterih podatkov bi morda lahko sklenili, da je. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poroča, da v evropskem območju SZO vsako leto zaradi hrane zboli okrog 130 milijonov ljudi. Samo v Veliki Britaniji so leta 1998 poročali o več kot 100.000 primerih zastrupitev s hrano, 200 se jih je končalo s smrtjo. Po ocenah je v Združenih državah vsako leto kakih 76 milijonov obolenj posledica okužbe s hrano, od teh jih je 325.000 treba zdraviti v bolnišnici, 5000 pa se jih konča s smrtjo.

Natančne ocene z vsega sveta je težje dobiti. Toda SZO poroča, da je leta 1998 približno 2,2 milijona ljudi umrlo zaradi diaroičnih  bolezni, od tega 1,8 milijona otrok. V poročilu piše: »Velik odstotek teh primerov se lahko pripiše okužbi s hrano in pitno vodo.«

Te številke so morda slišati zelo velike. Toda ali naj bi zaradi statističnih podatkov postali panični glede varnosti vaše hrane? Najbrž ne. Pretehtajte naslednji primer. V Avstraliji je vsako leto kakih 4,2 milijona primerov okužb s hrano oziroma približno 11.500 vsak dan! To se morda sliši veliko. Toda poglejmo na to iz drugega zornega kota. Avstralci letno zaužijejo okrog 20 milijard obrokov; od teh jih manj kot ena petdesetina odstotka povzroči obolenje. Z drugimi besedami, tveganje pri vsakem obroku je v resnici zelo majhno.

Vseeno pa je tveganje prisotno in streznjujoče. Zakaj pride do okužb s hrano in kako se da zmanjšati tveganje?

Vzroki za bolezni, povezane s hrano

Izredno veliko bolezni se lahko prenaša s hrano, in sicer več kot 200, piše v reviji Emerging Infectious Diseases. Vendar pa krivci, ki povzročajo vse te bolezni, niso  tako številni. Dr. Iain Swadling, uslužbenec pri Mednarodni informativni službi za prehrano pravi, da okrog 90 odstotkov vseh okužb s hrano povzroči »verjetno manj kot dva ducata« vrst mikroorganizmov. Kako različni povzročitelji bolezni – virusi, bakterije, zajedalci, strupi, in podobno – pridejo v hrano?

Dr. Swadling našteje pet najbolj običajnih poti, po katerih se hrana okuži: »Okužena surova hrana; okuženi oziroma bolni ljudje, ki pripravljajo hrano; neustrezno shranjevanje v povezavi s pripravo hrane več ur pred zaužitjem; medsebojna okužba hrane med njeno pripravo; premalo kuhana oziroma premalo pogreta hrana.« Čeprav je morda ta seznam videti dokaj mračen, pa sporoča tudi res dobro novico. Večino okužb s hrano se da zlahka preprečiti. Preglejte okvir na 8. in 9. strani in izvedeli boste, kaj lahko naredite, da bi uživali varno hrano.

Uravnovešeno se odločati

Zaradi različnih tveganj in skrbi, povezanih s hrano, se danes nekateri ljudje odločijo, da si bodo vzeli čas in kupovali, pripravljali in jedli več sveže hrane. Če je to všeč tudi vam, poiščite trgovine ali tržnice v vašem kraju, kjer prodajajo sveža, nepredelana živila. Neki priročnik za kupce pojasnjuje: »Mnogi kupci skušajo priti v stik z izdelovalci (najsibo to na tržnicah, ki so odprte enkrat na teden [kjer prodajajo sveža živila], ali pa tam, kjer se hrano prideluje), da bi kupili živila, ko so še prav posebej sveža, in da si ogledajo pridelavo hrane in njen izvor.« To vam bo morda koristilo pri kupovanju mesnih izdelkov.

 Podobno bi bilo morda tudi najboljše kupovati sezonsko hrano, ki raste v vašem kraju, saj je morda najbolj sveža. Toda če se želite ravnati po tem, imejte v mislih, da skozi leto ne boste imeli tako velike izbire sadja in zelenjave.

Ali naj bi prešli na organsko pridelano hrano? To je osebna odločitev. Nad organsko pridelano hrano se navdušujejo mnogi, nekateri nedvomno zato, ker ne zaupajo novim metodam v industriji pridelovanja hrane. Toda vsi se ne strinjajo, da daje organsko kmetovanje varnejšo hrano.

Za katero koli hrano se odločite, skrbno preglejte, kaj kupujete. »Ko gre za hrano,« toži neka izvedenka, citirana v tedniku Die Zeit, »kupec gleda le na ceno.« Biti varčen je pohvalno, toda preglejte tudi, katere sestavine vsebuje neka hrana. Ocenili so, da si skoraj polovico ljudi v zahodnih deželah pri kupovanju hrane ne vzame časa, da bi prebrali informacije o sestavinah, ki so natisnjene na etiketah. Resda v nekaterih državah na etiketah ne navedejo vsega. Toda če želite varno hrano, potem storite, kar lahko, da bi pregledali njene sestavine.

Kakor koli se že odločite glede hrane, ki jo uživate, se boste verjetno morali kdaj pa kdaj prilagoditi razmeram dežele, v kateri živite. Mnogi ljudje si v današnjih dneh in današnji dobi enostavno ne morejo zagotoviti (je predrago, pretežavno in vzame preveč časa), da bi uživali samo takšno hrano, ki bi bila v vseh pogledih preverjeno varna.

Ali se vam to zdi nekoliko mračna ocena današnjega sveta? To je enostavno stvarna ocena. Dobra novica pa je, da se bodo razmere kmalu obrnile na boljše.

[Okvir/slike na strani 8, 9]

Kaj lahko storite

▪ Umijte. Pred pripravo vsakega obroka si zagotovo umijte roke v topli, milnati vodi. Vedno si umijte roke po uporabi stranišča, po tem, ko poskrbite za higienske potrebe svojega dojenčka ali otroka (na primer, ko mu zamenjate plenice ali obrišete nos), oziroma po tem, ko ste se dotikali kakšne živali, tudi hišnih ljubljenčkov. Po vsaki pripravi hrane operite z vročo milnato vodo vso posodo, deske za rezanje in kuhinjski pult, še zlasti kadar imate opraviti s surovim mesom ali morsko hrano. »Sadje in zelenjavo operite z mlačno vodo,« predlagajo v reviji Test, da odstranite mrčes in ostanke pesticidov. V mnogih primerih se živila najbolje očisti tako, da jih ostrgate, olupite in prevrete. Pri zeleni solati oziroma zelju odstranite zunanje liste.

▪ Temeljito skuhajte. Če notranja temperatura hrane preseže 70 stopinj Celzija, tudi če le za kratek čas, bo to ubilo večino bakterij, virusov in zajedalcev. Perutnino pa je treba segreti še bolj, do 80 stopinj Celzija. Če hrano pogrejemo, bi jo morali segreti do 75 stopinj Celzija oziroma bi morala biti vroča in se iz nje kaditi. Ogibajte se uživanja perutnine, ki je znotraj še rožnata, jajc s premalo kuhanim rumenjakom ali beljakom oziroma rib, katerih meso še ni pomotnelo in jih z vilicami ne morete zlahka razdrobiti na koščke.

▪ Različne hrane ne imejte skupaj. Surovo rdeče in belo meso oziroma morsko hrano imejte ves čas ločeno od druge hrane, in sicer pri kupovanju, shranjevanju in pripravi. Naj sokovi ene vrste mesa ne tečejo oziroma kapljajo na drugo vrsto mesa oziroma na morsko hrano in obratno, prav tako ne na drugo hrano. Poleg tega nikoli ne dajajte kuhane hrane v posodo, kjer ste prej imeli surovo meso ali ribe, razen če ste to posodo temeljito oprali z vročo, milnato vodo.

▪ Hrano pravilno shranjujte in hladite. Hladilnik lahko ovira rast nevarnih bakterij, toda temperatura bi morala biti 4 stopinje Celzija. V zmrzovalniku bi moralo biti –17 stopinj Celzija. Pokvarljivo hrano zaužijte v dveh urah. Če hrano postrežete pred samim obrokom, vse posode pokrijte, da preprečite dostop muham.

▪ Ko jeste zunaj, bodite previdni. Po neki oceni okrog 60 do 80 odstotkov primerov okužb s hrano v nekaterih razvitih državah pride pri obrokih, ki so pripravljeni in kupljeni zunaj doma. Prepričajte se, ali restavracija, v katero greste, ustreza zdravstvenim standardom, ki jih zahteva zakon. Naročite dobro skuhano oziroma pečeno meso. Kadar vzamete hrano za domov, jo zagotovo zaužijte v dveh urah za tem, ko jo kupite. Če preteče več časa, jo pogrejte do temperature 75 stopinj Celzija.

▪ Vprašljivo hrano vrzite stran. Če dvomite o tem, ali je neka hrana dobra ali pokvarjena, je boljše, da jo zaradi varnosti vržete stran. Resda ni modro metati stran dobre hrane. Vseeno pa vas lahko stane še več, če zbolite zaradi pokvarjene hrane.

[Viri]

(Večinoma temelji na publikaciji Food Safety Tips, ki jo je pripravil Tehnični svet za varnost hrane v Združenih državah.)