Pogled v svet

Umazan denar

»Bankovci so polni bakterij,« piše v kanadskem The Globe and Mail. Nedavna raziskava v Združenih državah je pokazala, da so skoraj na vseh bankovcih, ki so v obtoku, streptokoke, enterobakterije, pseudomoni, kakor tudi druge bakterije. Te bakterije, piše v The Globe, »so lahko nevarne za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom, kot so starejši ljudje slabega zdravja ali ljudje s hivom oziroma aidsom«. Nekateri bankovci nosijo še bolj nevarne bakterije. Raziskovalci priporočajo, da je morda čas za dobesedno »pranje denarja«. Na Japonskem lahko potrošniki že dobijo gotovino iz »čistilnice ATM«, ki »ponujajo jene, katere so segreli do 200 stopinj Celzija, kar je dovolj vroče, da ubije veliko bakterij, toda ne zažge denarja«. Potem, ko imate opravka z denarjem, svetuje The Globe, »si umijte roke«!

Manj soli za ceste

Vsako leto na francoske ceste posujejo med 400.000 in 1,4 milijone ton soli, da bi odstranili sneg in led, poroča revija o naravi Terre sauvage. »Postopoma pa odkrivajo, da vsa ta sol vpliva na okolje.« Sol za posipanje cest se nabira v zemlji in lahko onesnaži izvire pitne vode, podtalnico, jezera in ribnike. Sol v obsegu 50 metrov od posipane ceste uniči nežne rastline in poškoduje vršičke drevesnih korenin. Ko drevesne korenine vsrkajo sol, le-ta ovira fotosintezo. Če se to vedno znova zgodi, drevo oslabi in odmre. Živali, ki pridejo k cesti, da bi lizale sol, pogosto zbijejo avtomobili ali poginejo, ker naenkrat zaužijejo preveč soli. V določenih razmerah lahko sol tudi povzroči tvorbo nevarnega »črnega« ledu. Vozniki so na cestah, ki so pokrite s snegom, navadno previdni, toda mnogi si na očiščenih cestah drznejo več, ne vedoč, da se je morda ustvaril takšen led. Strokovnjaki zato priporočajo: »Na cestah premišljeno uporabljajmo sol.«

Skovikanje sov razkriva njihovo zdravje

Ko lesne sove skovikajo, razkrivajo svoje zdravje, piše v The Economistu. »Stephen Redpath z britanskega centra za ekologijo in hidrologijo je s sodelavci proučeval 22 lesnih sov iz Kielderskega gozda v severni Angliji.« Raziskovalci so »predvajali skovikanje nepoznanega samčka in merili, v kolikšnem času se bodo sove, ki so jih proučevali, odzvale na ta poziv«. Sove, ki so imele več parazitov v krvnem obtoku, so potrebovale več časa, da so se odzvale, tiste pa, ki so imele največ parazitov, so potrebovale dvakrat toliko časa kot tiste, ki jih sploh niso imele. Poleg tega je bil glas sov, ki so imele več parazitov, nižji od glasu zdravih ptic. »Za sove je to brez dvoma nenamerno razodetje,« piše v The Economistu.

Nagrade za branje otrokom

»Ko [otroci] vidijo, da njihova oče in mama rada bereta, ju poskušajo posnemati,« piše v poljskem tedniku Przyjaciółka. V obdobju, ko otroci vedno več gledajo televizijo, pravi članek, se otrokom, tudi če so stari šele dve leti, splača brati, tako da pritegnete njihovo pozornost na slike in jih pojasnite. Starši lahko vprašajo otroka, o čem so mu pravkar brali, da bi videli, ali je prebrano doumel. »Če se otrok nenadoma začne dolgočasiti, [. . .] poskusite branje poživiti z živahnimi gibi in spreminjanjem tona glasu.« Starše se spodbuja, naj ugotovijo, kaj otroka zanima, in se z njim o tem pogovarjajo. »Pogovarjajte se o vaših najljubših knjigah iz otroštva in jim omenite nekatere zanimive naslove. [. . .] Ne nehajte brati svojim otrokom, tudi če to zmorejo že sami,« piše Przyjaciółka. »Včasih je dovolj, da za spodbudo preberete prvih nekaj strani in otrok bo z veseljem sam nadaljeval.«

Okušalne brbončice s hibo

Na Japonskem vsako leto več kot 140.000 ljudi, tudi več mladih kot kdaj prej, izgubi občutek za okus, pravi Hiroši Tomita, specialist za ušesa, nos in grlo. Čeprav lahko zdravila in težave z zdravjem sprožijo to motnjo, poroča časopis The Daily Yomiuri, pa Tomita meni, da je približno 30 odstotkov takšnih primerov povezanih s pomanjkanjem cinka, ki je bistvena rudnina. »Cink,« piše v članku, »ima pomembno vlogo pri tvorjenju novih celic okušalnih brbončic in  pomanjkanje le-tega vodi do postopne izgube okusa.« K problemu prispevajo visokokalorična, konzervirana in enolična hrana. Članek pojasnjuje, da »dodatki, kot je fosfat, ki je v mnogi že pripravljeni hrani, iz telesa izčrpajo zaloge cinka in ovirajo njegovo vsrkavanje«. Tistim, ki so izgubili okus, Tomita priporoča hrano bogato s cinkom. K tej spadajo ostrige, ribice in jetra. Z raznoliko in zdravo hrano se lahko obnovi okušalne brbončice, toda če se hudega neokušanja ne zdravi več kot šest mesecev, je možnosti za ozdravitev manj, pravi Tomita.

Vse več mošej v Združenih državah

Porast muslimanskega prebivalstva se kaže v »vedno večjem številu mošej v Združenih državah, ki se je v šestih letih povečalo za približno 25 odstotkov, in sicer na več kot 1200«, piše v The New York Timesu. John Esposito, predsednik Centra za muslimansko-krščansko verovanje na georgetownski univerzi, meni, da tam trenutno živi »približno štiri do šest milijonov« muslimanov. Glede na nedavno raziskavo, ki so jo organizirale štiri ameriške islamske organizacije, je ta številka morda celo večja. V vsakem primeru bosta »stalno priseljevanje in mnoge relativno številne muslimanske družine« povzročala porast, je dejal Esposito. »V nekaj desetletjih bo islam postal druga največja vera v Ameriki.« V mošeje hodijo »predvsem moški«, piše v Timesu. Raziskava je tudi pokazala, da so »častilci različnih narodnosti: tretjina jih je iz južne Azije, 30 odstotkov je afriških Američanov, 25 odstotkov pa je Arabcev«.

Domovi, ki povzročajo bolezni

»V Melbournu [Avstralija] v domovih, starih manj kot leto, hlapljive organske zmesi (HOZ) do 20-krat presegajo dovoljeno mejo, ki so jo predlagali v Nacionalnem zdravstvenem in medicinskem raziskovalnem svetu,« piše v New Scientistu. Ena teh kemikalij je formaldehid, »ki draži kožo in morda povzroča raka«. Formaldehid uhaja v zrak iz gradbenih materialov, kot so lesne talne obloge in pohištvo. Nove preproge oddajajo stiren, še eno mogočo rakotvorno snov, »medtem ko barve in topila oddajajo različne strupene snovi«, piše v poročilu. »Kemikalije najverjetneje ne predstavljajo resne nevarnosti zdravju večine ljudi. Lahko pa povzročajo glavobole in slabo vplivajo na manjšo skupino posebej občutljivih posameznikov.«

Vodilna proizvajalka mleka

Indija je sedaj največja proizvajalka mleka na svetu, piše v The Hindustan Times. »Okoljevarstveni Inštitut Worldwatch [iz Washingtona (DC)] je pohvalil indijsko mlečno revolucijo,« piše v poročilu. »Mleko je od leta 1994 postalo vodilni kmetijski proizvod Indije, in je leta 1997 prehitela Združene države ter postala največja proizvajalka mleka na svetu.« V reviji je citiran Lester Brown, predsednik Inštituta Worldwatch, ki je dejal: »Presenetljivo je, da jim je to uspelo narediti s tem, da za krmo raje uporabljajo stranske proizvode, ki nastajajo pri kmetovanju, in ostanke poljščin kot pa žito. Indiji je uspelo povečati oskrbo s proteini, ne da bi živino hranili z žitom, namenjeno ljudem.«

Enostavno zapravljanje

Napredna tehnika je mnogim Kanadčanom nakupovanje spremenila v nacionalno razvedrilo, ki traja 24 ur na dan in 7 dni na teden, piše v časopisu Calgary Herald. »Potrošniki lahko neprenehoma kupujejo po internetu, televiziji, pošti, katalogih ali pa kar s kreditno kartico.« Kartice z visokim limitom spodbujajo ljudi, da zapravljajo več, kot so denarno sposobni. Nekatere kreditne kartice ponujajo dodatne ugodnosti. Larry Wood, profesor za finance na calgaryjski univerzi, je dejal: »Ljudje sicer imajo gotovino za nakup nečesa, toda to bodo raje plačali s kreditno kartico, da bi dobili nagrade ali točke, misleč, da bodo z gotovino poravnali dolg na koncu meseca. Potem pa gotovino porabijo, poleg tega pa imajo dolgove tudi na kartici.« Vendar pa Wood meni, da je problem še večji. On meni, da se bodo potrošniki v prizadevanju, da bi ohranili življenjski standard, raje zadolžili, kot pa zmanjšali stroške. Glede na anketo iz leta 1998, ki so jo opravili na Kanadskem statističnem zavodu, znaša kanadski skupen dolg na kreditnih karticah več kot 14 milijard ameriških dolarjev.