Biblijsko gledišče

Ali naj bi kristjani sodelovali v praznovanju novega leta?

»POPOLDNE pred novoletnim večerom je nenavadno mirno,« pravi Fernando, zdravnik v Braziliji. »Okrog enajstih zvečer pa začnejo prihajati – nepretrgan tok pacientov z vbodnimi ali strelnimi ranami, najstniki, poškodovani v avtomobilskih nesrečah, in pretepene žene. Skoraj vedno je z vsem tem povezan alkohol.«

Glede na navedeno ni presenetljivo, da je neka brazilska revija za prvi dan novega leta napisala, da je to mednarodni dan »mačka«. Neka evropska časopisna agencija pravi, da je »novo leto za laične hedoniste«, in doda, da »je to le še en spopad več v večnem boju med človekom in alkoholom«.

Resda vsi ne praznujejo novega leta s popivanjem in niso nasilni. Pravzaprav imajo mnogi na to praznovanje lepe spomine. »Ko smo bili še otroci, smo željno pričakovali novoletni večer,« pravi že citirani Fernando. »Vedno je bilo veliko iger, hrane in pijače. Opolnoči smo se objemali, poljubljali in drug drugemu zaželeli ‚Srečno novo leto!‘.«

Podobno danes mnogi menijo, da lahko sodelujejo v praznovanju novega leta, ne da bi pri tem pretiravali. Vseeno pa je za kristjane dobro, da raziščejo izvor in pomen tega priljubljenega praznovanja. Ali praznovanje novega leta nasprotuje biblijskim naukom?

Dejstva iz preteklosti

Praznovanje novega leta ni nekaj novega. Staroveški napisi kažejo, da so ga praznovali že v tretjem tisočletju pr. n. š. v Babilonu. To praznovanje so imeli sredi marca in je bilo ključnega pomena. »Takrat je bog Marduk  določil usodo dežele za prihajajoče leto,« pravi The World Book Encyclopedia. Babilonsko praznovanje novega leta je trajalo enajst dni, takrat so imeli tudi žrtvovanja, procesije in obrede plodnosti.

Tudi Rimljani so nekaj časa svoje novo leto začeli marca. Toda leta 46 pr. n. š. je cesar Julij Cezar odredil, naj se novo leto začne prvega januarja. Ta dan je bil že posvečen Janusu, bogu začetkov, in je tako odtlej označeval tudi prvi dan rimskega leta. Datum se je spremenil, vzdušje veseljačenja pa se je ohranilo. Prvega januarja so se ljudje »vdajali nebrzdanosti«, pravi McClintockova in Strongova Cyclopedia, »in različnim oblikam poganskega praznoverja«.

Tudi danes so za praznovanje novega leta med drugim značilni praznoverni običaji. Ponekod v Južni Ameriki denimo mnogi pozdravijo novo leto stoječ na desni nogi. Drugi trobijo na rog in mečejo petarde. Po nekem češkem običaju na novoletni večer jedo lečno juho, po slovaški tradiciji pa ljudje dajejo denar ali ribje luske pod namizni prt. Takšni običaji, ki naj bi odganjali nesrečo in zagotavljali blaginjo, zgolj ohranjajo starodavno prepričanje, da je začetek leta čas določanja usode.

Biblijsko gledišče

Biblija kristjane opominja, naj ‚živijo spodobno, ne v požrešnosti [veseljačenju, NW] in pijančevanju‘. * (Rimljanom 13:12–14; Galatom 5:19–21; 1. Petrov 4:3) Ker je za praznovanje novega leta pogosto značilno pretiravanje, ki ga Biblija obsoja, kristjani v tem ne sodelujejo. To ne pomeni, da se kristjani ne znajo veseliti. Ravno nasprotno, vedo, da Biblija vedno znova govori častilcem pravega Boga, naj se veselijo, in to iz več razlogov. (5. Mojzesova 26:10, 11; Psalm 32:11; Pregovori 5:15–19; Propovednik 3:22; 11:9) Biblija tudi potrdi, da sta hrana in pijača pogosto povezani z veseljem. (Psalm 104:15; Propovednik 9:7a)

Toda kot smo videli, ima praznovanje novega leta korenine v poganskih običajih. Krivo čaščenje je v očeh Boga Jehova nečisto in gnusno, zato kristjani zavračajo običaje takšnega izvora. (5. Mojzesova 18:9–12; Ezekiel 22:3, 4) Apostol Pavel je zapisal: »Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo? Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom?« Pavel je upravičeno dodal: »Nečistega se ne dotikujte.« (2. Korinčanom 6:14–17a)

Kristjani se tudi zavedajo, da sodelovanje pri praznovernih običajih ne zagotavlja sreče in blaginje, še zlasti zato ne, ker takšna praznovanja lahko prinesejo Božje neodobravanje. (Propovednik 9:11; Izaija 65:11, 12) Poleg tega Biblija kristjane opominja, naj bodo v vedenju zmerni in se samoobvladajo. (1. Timoteju 3:2, 11) Jasno je, da za človeka, ki pravi, da ravna po Kristusovih naukih, ni primerno sodelovati v praznovanju, za katerega je značilna nebrzdanost.

Naj je morda novo leto še tako privlačno za oko in prija čutom, nam Biblija pravi, naj ‚se ne dotikamo nečistega‘ in naj ‚se očistimo vsakega madeža mesa in duha‘. Jehova tistim, ki se temu podrejajo, toplo zagotavlja: »Jaz vas sprejmem, in bodem vam Oče in vi bodete meni sinovi in hčere.« (2. Korinčanom 6:17b–7:1, poudarili mi.) Prav zares, Bog obljublja večne blagoslove in blaginjo vsem, ki so mu zvestovdani. (Psalm 37:18, 28; Razodetje 21:3, 4, 7)

[Podčrtna opomba]