Pogled v svet

Protivirusni čaj

Prve laboratorijske študije kažejo, da se »za mnogo različnih čajev na tržišču zdi, da bodisi onesposobijo ali pa ubijejo viruse«, poroča Reuters Health Information. Več vrst zelenega in črnega čaja, navadnega in ledenega, so preizkusili na živalskih tkivih, okuženih z virusom herpes simpleks 1 oziroma 2 ter (bakterijskim) virusom T1 in drugimi. Po mnenju raziskovalca dr. Miltona Schiffenbauerja s Pace University v New Yorku »ledeni oziroma navadni čaj v nekaj minutah uniči oziroma onesposobi [herpes] virus«. Podobni rezultati so bili pri virusu T1. Ni še jasno, kako čaj zavira preživetje teh virusov, toda raziskovalci so ugotovili, da učinkuje tudi, ko se ga močno razredči. Po njihovih ugotovitvah deluje črni čaj nekoliko bolj protivirusno kot zeleni.

 S telefonom v dolgove

Avstralski mladi, »stari komaj 18 let, zaradi vse višjih računov za mobilni telefon bankrotirajo«, piše v časopisu The Sunday Telegraph. Nekateri mladi so pod vplivom agresivnih oglasov in zaradi lahkega dostopa do kreditov obremenili svoj račun za mobilni telefon za tisoče dolarjev. John Watkins, avstralski minister za varstvo potrošnikov, je v zvezi s to naraščajočo težnjo med mladimi rekel: »Zdaj nekateri mladi končajo šolo z dolgovi, s slabo kreditno sposobnostjo. To je zares žalosten začetek življenjske poti.« V časopisu so zapisani naslednji predlogi, s katerimi želijo mladim pomagati, da ne bi padli v to past dolgá: Dodobra poizvej, koliko te bodo klici stali. Razmisli o tem, da bi uporabljal mobilni telefon z vnaprejšnjim plačevanjem, tako da si ne boš mogel obremeniti računa. Da bi zmanjšal stroške, si prizadevaj telefonirati v času nižje tarife.

Skrite nevarnosti v Franciji

V Franciji je po nekih ocenah zakopanih še kakih 1,3 milijona ton smrtonosnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, poroča Le Figaro. Nekdanja bojna črta je posejana s starimi bombami in kemičnimi granatami, ki še naprej ogrožajo ljudi in okolje. Mnoga nekdaj nenaseljena zemljišča so sedaj stanovanjska ali industrijska področja, zato skupine za odstranjevanje bomb vsako leto prejmejo na tisoče klicev. Še vedno pa prihaja do stotin nesreč in med letoma 1945 in 1985 se je pri delu smrtno ponesrečilo več kot 600 strokovnjakov. Če se bo tako nadaljevalo, bodo po mnenju izvedencev za odstranitev te velike zaloge orožja morda potrebovali še 700 let!

Voda za turiste?

»V mnogih svetovnih letoviščih skušajo ustreči neskončnemu valu turistov, ki jih s svojimi zahtevami po vse več bazenih in golfiščih dobesedno izžemajo,« poroča londonski The Guardian. »Ta problem je velik in globalen,« pravi Tricia Barnett iz Podjetja za turizem. »[V Afriki] lahko vidite vas z eno samo pipo, v hotelih pa sta pipa in prha v vsaki sobi.« Pri svetovni organizaciji za ohranitev so izračunali, da turist v Španiji dnevno porabi 880 litrov vode, krajevni prebivalec pa samo 250 litrov. Golfišče z 18 luknjicami v suhi deželi lahko posrka toliko vode, kolikor je porabi mesto z 10.000 prebivalci. Pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjujejo, da bi z vodo, ki jo 100 turistov porabi v 55 dneh, lahko pridelali toliko riža, da bi z njim 15 let hranili 100 vaščanov.

Nevarnosti kajenja

»Vsako osmo smrt zaradi pljučnega raka med nekadilci je povzročilo pasivno kajenje,« trdi Naohito Jamaguči z japonskega Narodnega raziskovalnega inštituta za rakave bolezni. Znanstveniki so svoje ugotovitve temeljili na študiji, v katero so zajeli 52.000 ljudi, umrlih za pljučnim rakom. Poleg tega »dolgoletna raziskava kaže, da je strupenega ogljikovega monoksida in rakotvornih snovi v izdihanem dimu več kakor v dimu, ki ga kadilci vdihavajo neposredno«, piše v časopisu Asahi Šimbun. Z vladno študijo na Japonskem leta 1999, v katero je bilo zajetih 14.000 ljudi, so odkrili, da je bilo izdihanemu dimu izpostavljenih 35 odstotkov ljudi na delu ali v šoli in 28 odstotkov ljudi doma. »Kadilci bi se morali zavedati, da povzročajo nekadilcem tolikšno škodo, da bi se bilo treba zavestno prizadevati ločiti ti dve skupini,« pravi Jamaguči.

Sodobna trgovina s sužnji

Trenutno je, »glede na zadnjo raziskavo britanskega akademika, po svetu več suženjstva, kar ga je sploh kdaj bilo v človeški zgodovini«, poroča londonski The Independent. Profesor sociologije Kevin Bales s surreyske univerze v Roehamptonu »je izračunal, da je sedaj 27 milijonov ljudi sužnjev, več kakor jih je bilo v rimskem cesarstvu ali na vrhuncu čezoceanske trgovine s sužnji«, piše v časopisu. Današnje suženjske metode so morda res drugačne kakor pred 150 leti, toda milijone ljudi »drugi nadzorujejo z nasiljem ali tako, da jim grozijo z nasiljem, in jim ne dajo nikakršnega plačila«, pravi Bales. Najobičajnejša oblika današnjega suženjstva je sporazumno suženjstvo, ko organizirane tolpe za plačilo ljudem priskrbijo prestop v drugo državo z obljubo zelo dobro plačane službe. Vendar ko jih pretihotapijo v državo, jih kot delavce izkoriščajo, tako da jih prisilijo odplačevati dolg s hlapčevskim delom.

S telovadbo se lahko zmanjša depresija

»Za nekatere bolnike je telesna vaja morda učinkovitejša kakor običajno zdravljenje depresije z zdravili,« so v The Harvard Mental Health Letter komentirali raziskavo, opravljeno pri Dukovem univerzitetnem medicinskem centru v Združenih državah. Tri skupine s po 50 ljudmi s hujšo depresijo so štiri mesece različno zdravili. Ena skupina je jemala antidepresive, druga je samo telovadila, tretja pa je delala oboje. Kot je pisalo v Health Letter, po štirih mesecih »ni bilo več klinično depresivnih« kakih 60 do 70 odstotkov bolnikov iz vseh treh skupin. Med nadaljnjim šestmesečnim opazovanjem pa so bili bolniki, ki so se zdravili s telovadbo, »v boljšem čustvenem in telesnem stanju; ponovno poslabšanje je bilo samo 8-odstotno«. V primerjavi s tem se je slabo stanje povrnilo pri 38 odstotkih tistih, ki so jemali zdravila, in 31 odstotkih tistih, ki so telovadili in jemali zdravila.

Ali se jamajški grebeni obnavljajo?

V članku v The Dallas Morning News je pisalo, da je videti, da se morski ježki spet vračajo na jamajško severno obalo. Poleg tega so »znanstveniki odkrili, da ob morskih ježkih uspevajo tudi mnoge mlade korale, med katerimi so tudi odporne vrste in takšne, ki sestavljajo grebene«. Vse odkar so leta 1983 in 1984 nenadoma poginile vrste morskih ježkov, imenovane Diadema antillarum, se grebeni bojujejo za obstoj. Nekatere vrste morskih ježkov nadzorujejo rast morskih rastlin, ki lahko, če se jih ne omejuje, opustošijo koralne grebene. Toda »nove študije kažejo, da se Diadema ponovno vrača in enako se morda dogaja s koralami«, poroča časopis. Morska biologinja Nancy Knowlton pravi, da je to okrevanje »najboljša novica, ki je v desetletjih prišla s karibskih grebenov«.

Plastične kroglice zastrupljajo morske živali

»Morske živali po svetu se zastrupljajo z drobnimi kroglicami, ki plovejo po oceanu,« poroča revija New Scientist. Kemijske družbe z ladjami prevažajo polimere v obliki majhnih kroglic tovarnarjem po svetu, ki te potem raztopijo in zatem oblikujejo v plastične izdelke. Toda v morju konča na tisoče ton teh kroglic, ki so bile med tovarniškimi oziroma mestnimi odpadki ali pa del tovora, katerega z ladij izgubijo oziroma odvržejo. Raziskovalci s tokijske univerze za kmetijstvo in tehnologijo na Japonskem so ugotovili, da je v teh kroglicah visoka koncentracija strupenih kemičnih snovi, ki jih vsrkajo iz morske vode – kemične snovi, ki živalim poškodujejo odpornost, plodnost in hormonalni sistem. Ker jih ptice, ribe in želve zamenjajo za ribja jajčeca in drugo hrano, jih pojedo in tako razširjena prehranska veriga ima zaskrbljujoče posledice.