Pogled v svet

Puloverji za pingvine

Prostovoljci z vsega sveta so naredili več kot 1000 puloverjev in jih poslali na avstralski otok Tasmanijo. Kdo jih bo nosil? Pritlikavi pingvini, majhne ptice, ki tehtajo približno en kilogram in živijo na področju, ki je pogosto preplavljeno z naftnimi madeži. »Ko se [pingvini] čistijo,« razlagajo v kanadskem National Postu, »pogoltnejo strupeno nafto, ki se drži njihovega perja. Dokler prostovoljci teh z oljem prepojenih ptic ne očistijo, jih oblečejo v puloverje, da ne bi zaužile nafte.« Poleg tega, poročajo v Postu, puloverji pingvine grejejo. Jo Castle, predstavnica tasmanijske ohranitvene ustanove pravi, da puloverje sicer uporabljajo za morske ptice na severni polobli, toda model so »prilagodili majhnim pingvinom južne poloble«.

 Prerekanje zaradi srebanja

Srebati ali ne srebati, to je zdaj vprašanje; vsaj za goste v priljubljenih japonskih restavracijah z juhami z rezanci. Mnogi Japonci srednjih let ali starejši menijo, da so dolgi rezanci okusnejši, če jih srebajo skupaj z juho in ko so še vroči. Glasno srebanje se jim zdi normalno in s tem pokažejo, da v jedi zares uživajo. Toda mlajša generacija Japoncev ima drugačen pogled na rezančni bonton. The Japan Times poroča: »Mlajši Japonci so bolj zaskrbljeni, da si z juho ne popackajo svilenih kravat in obleke [znanih oblikovalcev]. Ker privzemajo zahodne navade in prehrano, se jim srebanje okoli njih zdi žaljivo.« Srebanje je postalo del japonskega prepada med generacijama, zaradi česar so nekateri starejši zadržani in ne upajo srebati, ko v javnosti jedo rezance. Pri nekem vodilnem japonskem časopisu so naklonjeni starejši generaciji, zato so zapisali: »Prav samotno bo, če nihče več ne bo glasno srebal.«

Nevarnosti alkohola

»Z alkoholom povezane poškodbe, invalidnosti in smrti so v mlajših starostnih skupinah po Evropi v preteklih letih zaskrbljujoče narasle,« poroča britanska zdravstvena revija The Lancet. V Evropi, kjer je poraba alkohola največja na svetu, alkohol vsako leto ubije 55.000 mladih. Tretjina učencev iz Britanije, Danske, Finske, Grenlandije in Irske je ob vprašanju o njihovih navadah pitja priznala, da so bili v preteklem mesecu pijani najmanj trikrat. Glede na anketo 100.000 učencev, starih od 15 do 16 let, v 30 evropskih državah se je največji porast porabe alkohola pri mladih pojavil v Litvi, na Poljskem, v Slovaški in Sloveniji. Kot so poročali v londonskem časopisu Independent, Britanska kraljeva zdravniška univerza svari, da »napredujočo cirozo jeter, običajno odkrito pri moških, ki so veliko pili in so bili v svojih 40-ih in 50-ih letih, sedaj odkrivajo« pri ženskah v njihovih zgodnjih 20-ih letih. Na univerzi so »dognali, da je v Britaniji alkohol eden najdražjih problemov tamkajšnjega zdravstva«.

Prečkanje Tihega oceana s čolnom na vesla

Neki moški je z majhnim, delno prekritim čolnom brez jader oziroma motorja preveslal Tihi ocean. Britanec Jim Shekhdar je junija 2000 zapustil obalo v Peruju, piše v limskem časopisu El Comercio. Pustolovski pomorščak je vzel s sabo prenosni izločevalec soli iz vode, radio, štiri satelitske komunikacijske sisteme in ploščo s sončnimi celicami, ki je vse poganjala. Marca 2001, devet mesecev kasneje in po 15.000 kilometrih, je moški, ki so ga nekateri poimenovali »nori pomorščak«, v Avstraliji stopil na kopno. Med potovanjem je preživel deset napadov morskih psov in skorajšnje trčenje s tankerjem. Toda svoj zadnji izziv je doživel sklepni dan, ko so mu valovi prevrnili čoln in je moral zadnjih 100 metrov priplavati v objem svoje družine.

Prijazen pristop prispeva k okrevanju

»Prijateljski, pomirjevalen zdravnik s prijaznim pristopom resnično prispeva k boljšim rezultatom,« trdi londonski The Times. Raziskovalci z angleških univerz York, Exeter in Leeds so potem, ko so preučili 25 poročil na to temo, sklenili: »Zdravniki, ki skušajo razviti topel in prijazen odnos s svojimi bolniki in jim zagotovijo, da bodo kmalu ozdraveli, so učinkovitejši kot zdravniki, ki so v pogovoru neosebni, formalni in negotovi.« Na Švedskem je neka raziskava pokazala, da so bolniki »hitreje okrevali in bili bolj zadovoljni, ko jih je zdravil zdravnik, ki jim je zagotovil okrevanje, jih spodbujal k spraševanju in jim posvetil nekaj dodatnih minut«.

Vrednost rednega gibanja

Veliko ljudi skuša preprečiti debelost, koronarno bolezen in druge zdravstvene težave, ki izvirajo iz sedečega pisarniškega dela, z občasnim, zelo aktivnim gibanjem. Vendar nedavna raziskava kaže, da pogosto zmerno gibanje bolj spodbuja telesno presnovo kot pa intenzivna, vendar neredna vaja, poroča nemški Süddeutsche Zeitung. Nizozemski raziskovalec dr. Klaas Westerterp je pri 30 prostovoljcih preučeval porabo energije po minutah. Rezultati so pokazali, da je bolj učinkovita večja telesna aktivnost v vsakodnevnem življenju, kot pa da skuša posameznik »uravnovesiti faze neaktivnosti z obdobji pretirane aktivnosti«. V poročilu svetujejo: »Sedenje in stanje kar se da pogosto izmenjujte z zmernimi aktivnostmi, kot je hoja ali kolesarjenje.«

Hitri francoski vlaki

Potovanje z vlakom iz Pariza na jug v Marseille je leta 1867 trajalo več kot 16 ur. V 1960-ih letih je še vedno zahtevalo sedem ur in pol. Toda junija 2001 so pri francoski narodni železnici vpeljali novo hitro železniško povezavo med tema dvema mestoma. Sedaj se lahko potniki peljejo s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro in lahko v samo treh urah prepotujejo 740 kilometrov. Na 250 kilometrov dolgem odseku proge južno od Lyona vlaki prečkajo več kot 500 mostov, prepeljejo preko 17 kilometrov dolgih veličastnih viaduktov in brzijo skozi skoraj 8 kilometrov dolg predor. Če je treba, lahko »v eni uri v obe smeri v najboljših varnostnih razmerah vozi tudi 20 vlakov«, komentira francoski dnevnik Le Monde. To je en vlak na vsake tri minute.

Otroci pod stresom

»Otroštvo ni več klasično obdobje igranja na prostem, lagodja in mirnosti, kot je bilo pred leti,« piše v meksiškem časopisu El Universal. Raziskovalci so sklenili, da mora današnji 10-letni otrok premagovati stres, kakršnega je 25-letnik v 1950-ih letih. Večinoma so vzroki tega stresa pouk in druge dejavnosti, za katere starša menita, da bodo prispevale k boljši prihodnosti njunega otroka. Toda dodatno breme »vpliva na njegovo zdravje, počitek in sam razvoj otroka«, piše v časopisu. V poročilu predlagajo, naj starši ponovno ovrednotijo obveznosti svojih otrok, tako da lahko ti več časa preživijo doma. Namesto da ne delajo nič ali da po šoli sedijo pred televizorjem ali računalnikom, »naj gredo raje ven in se igrajo z drugimi otroki, tečejo, vozijo kolo, sestavljajo sestavljanke ali rišejo«.

Segrevanje morja vpliva na divji živelj

Znanstveniki so si nedavno ogledali oddaljen Heardov otok, ki leži 4600 kilometrov jugozahodno od Avstralije, in odkrili dramatične spremembe tamkajšnjih rastlin in živali. »Populacije kraljevega pingvina, morskega medveda in kormorana so se pomnožile in na področjih, kjer so bili nekdaj ledeniki, se sedaj bohotijo rastline,« poroča časopis West Australian. Biolog Eric Woehler je dejal, da so leta 1957 vedeli samo za tri pare kraljevih pingvinov, ki so gnezdili na otoku. »Sedaj,« opaža, »jih imamo več kot 25.000.« Woehler je dejal, da je temperatura na površini morja v zadnjih 50 letih narasla za približno tri četrtine stopinje Celzija. Dodal je: »Čeprav to ni veliko, je več kot dovolj, da je vpletena v spremembe, ki jih vidimo.« Woehler je namignil, da se lahko klima na otoku sčasoma tako spremeni, da bo pretopla za obstoj nekaterih tamkajšnjih rastlin in živali.