Pogled v svet

Uničevalni napadalci

»Vdirajoči ‚tujci‘ lahko svetovno gospodarstvo vsako leto stanejo stotine milijard dolarjev, širijo pa tudi bolezni in povzročajo veliko ekološko uničenje,« navaja International Herald Tribune. Ljudje na nova področja vede ali nevede prinašajo številne rastline in živali, ki so v svojem domačem okolju neškodljive. Nepravi gož denimo, ki izvira iz Avstralije in Indonezije, je iztrebil domače gozdne ptice v Guamu in se širi čez Tihi ocean, včasih tako, da se v letalu skrije v prostor za podvozje. Vnos kavlerpa alge in južnoameriškega vodnega hijacinta v druge ekosisteme na velikih področjih uničuje domač morski in vodni živelj. Trava za golf igrišča, ki so jo iz Združenih držav uvozili na Kitajsko, sedaj uhaja iz nadzora, medtem ko kitajski hrošči rogini, ki so v lesenih paletah, povzročajo škodo v severnoameriških gozdovih. Med druge vrste, ki so se tudi izkazale za uničujoče, spadajo indijski mungo, potujoča školjka, drevo črnoustovka, nilski stekleni ostriž, severnoameriška siva veverica, čopasti som, rožnati polž, kot tudi nore mravlje.

 Kozmetika za otroke

Izdelovalci kozmetike na Japonskem ponujajo vrsto ličil, posebej zasnovanih za otroke, poroča The Japan Times. Mlada dekleta, tudi še ne najstnice, sledijo toku kozmetične modne norosti, ki je preplavila deželo. Množično drvijo v trgovine in kupujejo izdelke, kot so svetleče šminke in brezbarvne maskare, ker želijo posnemati svoje najljubše glasbene idole. V preteklosti so se otroci ličili zgolj za zabavo. Sedaj pa je vedno več otrok, ki jim je ličenje pomembno in želijo vedeti, kako lahko z ličili poudarijo ali zakrijejo določene obrazne poteze. Urednica revije za otroke je dejala: »Starost tistih, ki trpijo zaradi občutka manjvrednosti, se je znižala. Danes se otroci prej zavedo svojih slabosti, kot pa so se njihovi predhodniki.« Vendar pa se temu trendu pri nekem podjetju niso pridružili. Oni pravijo: »Japonska kultura ne pozna kozmetike za otroke v osnovni šoli in nižji gimnaziji. Iz vidika družbenomoralnih načel (zanje) ne bomo izdelovali kozmetike.«

»Sindrom tresenega otroka«

Tresenje dojenčka za roke, noge ali rame, lahko povzroči resne zdravstvene težave, poroča meksiški časopis El Universal. »Nekateri zdravniki menijo, da je veliko posameznikov, ki imajo težave pri učenju, žrtev sindroma tresenega otroka.« Kot je dejal specialist za pediatrijo, Juan José Ramos Suárez, »lahko takšen šok povzroči možgansko krvavitev in poškodbo možganov, čeprav ni nikjer zunanjih znakov zlorabe«. Dodaja, da lahko povzroči tudi izgubo sluha, slepoto, poškodbe hrbtenice, ohromelost, krče in celo smrt. To se zgodi zato, ker je dojenčkova glava sorazmerno težka, medtem ko vratne mišice niso dovolj močne in ne morejo zdržati pritiska tresenja. Res je, da lahko dojenčkov jok vznemirja. Toda za pomoč tistim, ki skrbijo za otroke, časopis priporoča »tri preproste korake, ki vzamejo manj kot minuto: 1. ustavite se, 2. sedite in 3. sprostite se. Nadzirajte svoja čustva, namesto da jezo stresate na otroka«. Potem pa poskrbite za razlog, zaradi katerega otrok joka, morda tako da ga nahranite ali mu zamenjate plenice, ali pa ga pomirite in zabavate.

Gondolino slovo?

»Staroveška spretnost izdelovanja gondol se v Benetkah spoprijema s počasno smrtjo,« piše v londonskem časopisu The Independent. »Prihodnje gondole bodo morda naredili amaterji, ki pa ne bodo upoštevali tradicije, materialov in strokovnega dela, ki so odsev zgodovine enega svetovno najbolj privlačnih mest.« Umetnosti izdelovanja teh slavnih čolnov, za katero je znano, da obstaja od 11. stoletja, preti nevarnost izumrtja, »ker je stari način prenašanja te umetnosti, to je od očeta na sina ali od mojstra na vajenca, pretrgan«. Za to so krivi visoki stroški dela in dejstvo, da se mladi Benečani niso pripravljeni 20 let učiti te umetnosti. Ko se bo torej nekaj današnjih redkih veščih izdelovalcev upokojilo, je videti, da ne bo nikogar, ki bi jih nadomestil. Izdelava gondole, ki se razlikuje od drugih čolnov, traja 500 ur, saj je njena leva stran širša od desne in gondoljer s svojo težo in veslom gondolo uravnava. Njena asimetrična oblika gondoljerju omogoča, da lahko pluje skozi najožje beneške kanale.

Porast piratstva

»Piratstvo uspeva kot še nikoli,« poroča francoska revija Valeurs Actuelles. Število piratskih napadov se je v preteklih dveh letih več kot podvojilo. Še posebej resno je v jugovzhodni Aziji, kjer je finančna kriza najrevnejše prisilila v kriminal. Toda piratstvo narašča tudi ob obalah Afrike in Južne Amerike. Kot pravi Edouard Berlhet, predstavnik Centralnega odbora francoskih ladjarjev, »so leta 1998 izgube znašale 16 milijard dolarjev. Nekatere ladje v celoti izginejo, skupaj s tovorom. Ugrabijo jih in zamaskirajo ter se z njimi ponovno pojavijo v sumljivih pristaniščih, pod ustrezno zastavo.« Pirati, ki uporabljajo hitre čolne in vrhunsko komunikacijsko opremo, so oboroženi s težkim orožjem in vedno bolj nasilni.

Mladi pivci

»V Evropi so mladi, ki se napijejo, vedno mlajši in to delajo vse pogosteje,« poroča nemški časopis Süddeutsche Zeitung. Ta zaskrbljujoča težnja je nedavno pritegnila pozornost ministrov za zdravje v Evropski uniji. Kako resen je problem? Raziskava iz leta 1998 je denimo pokazala, da v nekaterih deželah 40 do 50 odstotkov 15-letnih fantov redno pije pivo, medtem ko dekleta iste starosti v Angliji, na Škotskem in v Walesu prekašajo fante v uživanju vina in žganih pijač. Več kot polovica 15-letnikov na Danskem, Finskem in v Britaniji je bila več kot enkrat povsem pijana. Alkohol v Evropski uniji letno povzroči smrt več tisoč ljudi starih od 15 do 29 let. Da bi se mladi zavedali posledic pitja, je Svet ministrov priporočal izobraževanje o alkoholu.

Ali smrti zaradi kajenja koristijo gospodarstvu?

»Vodilni v podjetjih Philip Morris iz Češke so razširjali gospodarsko analizo s sklepom, da [. . .] zgodnja smrt kadilcev pomaga nadomestiti stroške zdravljenja,« piše v The Wall Street Journalu. »Poročilo, ki ga je pripravil neki proizvajalec cigaret, [. . .] všteva ‚pozitivne učinke‘ kajenja za državno blagajno, k čemur spadajo tudi dohodki iz trošarin in drugih davkov na cigarete ter ‚manjši stroški pri zdravniški negi zaradi zgodnje umrljivosti‘.« V članku še piše: »Poročilo s preračunavanjem stroškov in koristi sklepa, da je imela vlada leta 1999 od kajenja 5,82 milijarde kron (147,1 milijonov USD) neto dohodka.« Glas zoper to poročilo se je hitro dvignil. »Tobačna podjetja so nekdaj zanikala, da cigarete ubijajo ljudi. Sedaj se s tem ponašajo,« je zapisala neka kolumnistka. Ekonomist Kenneth Warner je dejal: »Ali obstaja še kakšno podjetje, ki bi se bahalo s tem, da denar za državno blagajno pridobiva tako, da ubija svoje potrošnike. Jaz ne poznam nobenega.« Naslednji teden so pri Philip Morrisu izdali opravičilo. »Razumemo, da to ni bila samo strašanska napaka, ampak tudi napačno dejanje,« je dejal namestnik predsednika družbe Steven C. Parrish. »Reči, da je bila izjava popolnoma neprimerna, ni dovolj.«

Pomagati otrokom, da bodo manj materialistični

Otroci so »sanje trgovcev«, saj celo mlajši otroci postajajo »obsedeni potrošniki«, poroča kanadski časopis Globe and Mail, »in nič ne more ustavili te težnje«. Vendar pa je skupina profesorjev s standfordske univerze za medicino mnenja, da so našli rešitev: Šestmesečni učni načrt, s katerim želijo otrokom pomagati, da bi manj gledali televizijo, kakor tudi da bodo bolj izbirčni pri tem, kaj gledajo. Otroci iz tega programa so do konca šolskega leta od svojih staršev manjkrat zahtevali nove igrače. Kot piše v časopisu Globe, »tipičen otrok na leto vidi 40.000 oglasov, medtem ko jih je v 1970-ih videl 20.000«.