Turizem – svetovna industrija

Od pisca za Prebudite se! z Bahamov

KDAJ ste si nazadnje rekli ‚Potrebujem oddih‘? Morda ste čutili, da enostavno morate zbežati stran od vsakodnevnih stresov. Ali ste že kdaj odpotovali na oddih kam daleč? Razmislite o naslednjem: še pred dobrim stoletjem večina ljudi na zemlji ni hodila redno na oddih. Poleg tega so se povečini v vsem svojem življenju oddaljili od rodnega kraja največ nekaj sto kilometrov. V zelo oddaljene kraje je zaradi užitka ali izobrazbe lahko potovala le zelo majhna skupina pustolovcev ali premožnih ljudi. Danes pa lahko svojo državo ali celo planet podolgem in počez prepotujejo stotisoči. Kako je prišlo do te spremembe?

Po industrijski revoluciji se je na milijone ljudi pričelo ukvarjati s proizvodnjo blaga in ponujanjem storitev. Zaslužek je bil večji in sčasoma so ga lahko tudi več porabili. S sunkovitim napredkom tehnike so se pojavili stroji, ki so prevzeli mnogo dela, za katero je bilo prej potrebne veliko delovne sile. Zato je bilo mnogim na voljo več prostega časa. Ko so se ob vsem tem sredi dvajsetega stoletja pojavila cenovno dostopnejša javna prevozna sredstva, so se odprla vrata množičnega turizma. Nato so na novo iznajdena sredstva javnega obveščanja razplamtevala željo po potovanju, s tem ko so slike oddaljenih krajev prinašala v domove po vsem svetu.

Rezultat tega je bila hitro rastoča svetovna turistična industrija. Svetovna turistična organizacija (STO) je napovedala, da se bo število svetovnih potnikov s 613 milijonov leta 1997 povečalo na 1,6 milijarde leta 2020, pri čemer takrat ni bilo na vidiku nobene upočasnitve. Vse večje povpraševanje je spremljalo temu ustrezno povečanje števila podjetij, letovišč in držav, ki so ponujala storitve za turiste.

Mnoge države vstopajo na turistično tržišče

Idealno gledano je turizem nekaj, od česar imajo korist vsi vpleteni. Potrošnik tako ubeži svoji vsakdanji rutini ter se ga razvaja, zabava ali poučuje. Kako pa to koristi ponudnikom turističnih storitev? Mednarodni turizem je učinkovit odjemalec tuje valute. Večina držav potrebuje tujo valuto zato, da lahko z njo plača blago in storitve, ki jih mora uvoziti.

Pravzaprav je v poročilu STO pisalo: »Mednarodni turizem je največji svetovni ustvarjalec prihodka od izvoza blaga in pomemben dejavnik v plačilni bilanci mnogih držav. Leta 1996 je mednarodni turizem ustvaril za 423 milijard ameriških dolarjev prihodka v tujih valutah in je tako presegel prihodek, ustvarjen od izvoza naftnih derivatov, motornih vozil, telekomunikacijske opreme, tekstila ali katerega koli drugega izdelka oziroma storitve.« V tem  poročilu je bilo še navedeno, da je »turizem [. . .] najhitreje rastoča industrija na svetu« in predstavlja »do 10 odstotkov svetovnega notranjega bruto proizvoda«. Nič čudnega torej, da v tej mednarodni turistični industriji sodeluje, ali pa si za tem vsaj močno prizadeva, večina držav, sedaj tudi nekatere države nekdanje Sovjetske zveze.

Vlade ta prihodek od turizma rabijo za izboljševanje infrastrukture, zviševanje nivoja izobraževanja in zadovoljevanje drugih nujnih državnih potreb. Pravzaprav si vse vlade prizadevajo, da bi bili njihovi državljani zaposleni. In delovna mesta, ki se zaradi turizma odpirajo, pomagajo to potrebo zadovoljiti.

Da bi ponazorili, kako lahko turizem vpliva na gospodarstvo neke države, razmislimo o Bahamih, majhni državi, sestavljeni iz otokov, ki se razprostirajo na ustju Mehiškega zaliva med Florido v Združenih državah in Kubo. Bahami nimajo obširnega tržnega poljedeljstva in skoraj nikakršnih industrijskih surovin. Imajo pa toplo podnebje, nedotaknjene tropske plaže, majhno poseljenost (le kakega četrt milijona prijaznih ljudi) in so v neposredni bližini Združenih držav. Vse te prednosti so združili in razvila se je cvetoča turistična industrija. Kaj pa je potrebno za to, da bi turisti imeli prijeten in varen oddih?

Zadovoljevanje potreb današnjih dopustnikov

Na začetku mednarodnega turizma je bil obisk tuje države tako redko doživetje, da je zadovoljil potrebe mnogih popotnikov, in to kljub težavam, povezanim s takratnim potovanjem. Danes pa množična komunikacija mnogim omogoča, da zamisel o tem, kakšen je oddaljeni cilj potovanja, dobijo po televiziji, ne da bi jim bilo treba zapustiti udobje svojega doma. Letovišča so zato pred izzivom, da iz običajnega obiska naredijo nepozabno doživetje in turistom priskrbijo udobje, kakršno imajo doma ali še boljše. Poleg tega so mnogi turisti večkrat na poti, zato turistični kraji po svetu pogosto med seboj tekmujejo.

To je prispevalo k nastanku osupljivih turističnih zanimivosti in letovišč. Razmislite na primer o nekem velikanskem razkošnem hotelu na Bahamih. »Hotelski kompleks je oblikovan tako, da je obisk pri nas zares nepozabno doživetje,« pravi Beverly Saunders, direktorica za razvoj organizacije v hotelu. »Toda nameravamo iti še dlje. Hočemo, da bi bil obisk nepozabno doživetje tudi zaradi stikov z našimi ljudmi, ki vas gostijo.« Kako takšna letovišča uspevajo zadovoljiti potrebe svojih gostov?

V zakulisju letovišča

»Ko je naš hotelski kompleks z 2300 sobami poln, imamo morda od 7500 do 8000 gostov, katerih potrebe moramo zadovoljiti naenkrat,« pravi Beverly. »To je izreden organizacijski izziv. Da bi zadovoljili potrebe vseh teh gostov, je potrebna enaka organizacija, kakor če bi upravljali majhno mesto, le da so tu še dodatni izzivi. Na voljo moramo imeti hrano, kakršno so gostje vajeni jesti doma. Toda da bi se tega doživetja še dolgo spominjali, jim moramo ponuditi tudi eksotične obroke in rekreacijske možnosti. V mnogih letoviščih se 50 ali več odstotkov pomožnega osebja ukvarja s storitvami, povezanimi s hrano in pijačo.«

Pa vendar je I. K. Pradhan v svoji razpravi »Sociokulturni vpliv turizma v Nepalu« izjavil, da »med potovanjem od vseh dejavnikov, ki zagotavljajo resnično veselje in užitek, noben dejavnik ni pomembnejši od tega, kako z gosti ravnajo domačini, in občutek varnosti, ki ga tu dobijo«.

Kako tem potrebam kar najbolj ugodijo v uspešnih letoviščih po svetu? »Poučevanje, spodbujanje želenega vedenja, izpopolnjevanje, korigiranje – vsega tega ni nikoli dovolj, da bi bila  strežba ves čas visoke kakovosti,« je na to vprašanje odgovorila poslovodkinja, ki nadzoruje poučevanje v glavnem letovišču na Bahamih. »Večina Bahamcev je po naravi dobrodušnih. Toda zelo velik izziv je biti priljuden, prijazen in veder ves čas službe. Zato zaposlenim vcepljamo potrebo po tem, da se naloge, kakršna koli pač je, lotijo z enakim profesionalizmom, kakršen je značilen za zdravnika, odvetnika ali zavarovalnega agenta. Imamo dosledna mednarodna merila za vsako opravilo, ki tako ali drugače prispeva k vsesplošnemu doživetju turista. Bolj ko si vsi skupaj prizadevamo doseči ta merila, bolj brezhibne bodo naše storitve in bolj konstantno bodo na visokem nivoju.«

Druga plat medalje

Če ste že kdaj potovali, ali ste opazili, da so se kljub temeljitemu načrtovanju vedno pojavili nepredvideni stroški? Isto doživljajo tudi turistične agencije.

»Turistična industrija lahko naši razvijajoči se družbi v mnogočem koristi,« pravi prej omenjeni Pradhan. Vendar pripominja, da se lahko brez ustreznih ukrepov »pojavijo tudi nepopravljivi družbeni problemi«. Dodaja: »Moramo biti ustrezno pripravljeni in se zadostno zavedati različnih učinkov sodobnega turizma.« O kakšnih problemih pa je govoril?

»Pri narodih, ki gostijo množice turistov, se skoraj vedno zgodi, da se jim, čeprav nehote, močno zvodeni tradicionalni način življenja. Ponekod je krajevna kultura popolnoma izginila.« Tako Cordell Thompson, višji uradnik z bahamskega ministrstva za turizem, opisuje enega od običajnih stranskih učinkov. Thompson ponosno pove, kako vse je turizem koristil njegovi državi. Vendar hkrati tudi priznava, da je v državi, kjer je dopustnikov nenehno več kakor domačega prebivalstva oziroma predstavljajo velik del prebivalstva, že prišlo do mnogih drugih nepredvidenih posledic.

Nekateri turistični delavci na primer ugotavljajo, da si sčasoma pričnejo napačno zamišljati, da je obiskovalec nenehno na oddihu. Domačin lahko poskuša posnemati ta namišljeni življenjski slog. Na druge turizem ne vpliva tako, toda ker veliko prostega časa preživijo v turističnih letoviščih, postopoma opustijo svoj tradicionalni način življenja. Včasih si domačini tako močno prisvojijo objekte, ki so jih postavili za turiste, da prvotna kulturna središča skupnosti sčasoma zamrejo, v nekaterih krajih pa popolnoma izginejo.

V mnogih priljubljenih mednarodnih turističnih krajih so razdvojeni zaradi nasprotnih učinkov. Veseli so koristnega dohodka, ki jim ga prinašajo reke obiskovalcev. Hkrati pa omahujejo pod težo družbenih problemov, ki so posledica poklicnih dejavnosti, katere so nastale zaradi turistov, ki hočejo zadovoljiti nedovoljena hrepenenja.

Okolju prijazen turizem

Nekatere od največjih koristi sodobnega turizma imajo za posledico reči, zaradi katerih je v nevarnosti obstanek turizma samega, zato se vse pogosteje sliši izraz »okolju prijazen turizem«. Ta dokazuje, da se nekateri vse bolj zavedajo, da se je zaradi kratkoročnih koristi nekaterih donosnih turističnih običajev znašla v nevarnosti sama ‚krava, ki jo molzejo‘. Če naj bi turizem ohranjali v nedogled, se bo treba spoprijeti z nekaterimi težavnimi vprašanji.

Vpliv turizma na okolje, učinek, ki ga ima ta na prvotne kulture, ter združljivost ciljev dobičkaželjnih letovišč in veleletovišč z narodnimi cilji države gostiteljice – to so nekatere od reči, ki se pogosto med seboj kosajo in jih bo treba še uravnovesiti. V zadnjih mesecih je potovalno industrijo finančno močno obremenila zaskrbljenost glede varnosti, in temu se bo prej ali slej treba posvetiti. Kako vse bodo ti dejavniki dolgoročno vplivali na rast sodobnega turizma, bomo še videli.

Ko se boste naslednjič odločili umakniti od vseh obveznosti in se sprostiti v kakšnem letovišču daleč proč od kraja, kjer živite, te svetovne industrije – državnega in mednarodnega turizma – morda ne boste imeli za nekaj samoumevnega.

 [Slika čez celo 15. stran]