Velika arteška kotlina – kaj je to?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

KO LETIMO proti zahodu preko še zadnjih ostankov avstralske velike obalne gorske verige, se pred nami odpre očarljiv pogled. Nad nami se boči jasno modro nebo, ki se v daljavi dotika obzorja. Ravna in brezoblična tla segajo vse, do koder seže oko. Odeja iz zelenih posevkov in zlatih savan se kmalu umakne pusti, rdečkasti pokrajini, posuti z zaplatami rjave trave.

Čeprav se zdi neverjetno, je vode pod zemljo za dve tretjini Sredozemskega morja. Ta neznansko velik podzemni zbiralnik je znan kot Velika arteška kotlina.

Obstoj tega podzemnega oceana je življenjsko pomemben za tiste, ki živijo v odročnih, vročih krajih v notranjosti dežele. Da pa bi razumeli, zakaj je to podzemno bogastvo tako pomembno in kako je nastalo, moramo vedeti, kako je Avstralija grajena.

Na vrhu suha

Avstralijo upravičeno imenujejo od sonca ožgana dežela. Na tem najmanjšem od petih kontinentov sveta je druga največja puščava na svetu. Ima tudi eno najdaljših rek na svetu, reko Darling. Vendar imajo avstralske reke zelo malo vode. V Združenih državah samo reka Misisipi vsako leto izlije v morje skoraj 60 odstotkov več vode kot vse avstralske reke in potoki skupaj. Zakaj se dež ogiba te dežele?

Zaradi položaja kontinenta na zemeljski obli (razteza se vzdolž 30 stopinj južne zemljepisne širine) na njegovo vreme močno vplivajo obsežna območja visokega zračnega pritiska. Ta območja z lepim vremenom polnijo osrednji del dežele s toplim zrakom. Vetrovi, ki pihajo skozi ravna prostranstva, ne trčijo ob nikakršne visoke gorske verige, da bi se iz  zraka izločila vlaga. Edina znatnejša gorska veriga se dotika vzhodne obale kontinenta. Njen najvišji vrh sega samo 2228 metrov visoko in je v primerjavi z drugimi vrhovi sveta pravi pritlikavec. Vsi vetrovi, ki s sabo nosijo dež in od Tihega oceana potujejo proti notranjosti, srečajo te gore na vzhodu in vzdolž ozkega obalnega pasu odvržejo življenje dajajoči tovor. Avstralija je zaradi pomanjkanja hribov, visokih povprečnih temperatur in položaja njenih gora najbolj suh kontinent na zemlji, vsaj kar se tiče njenega površja.

Pod zemljo mokra

Pod izsušeno skorjo Avstralije leži 19 večjih kotlin s podtalno vodo. Največja od teh, Velika arteška kotlina, leži pod površjem petine kontinenta. Površina te kotline znaša 1,7 milijona kvadratnih kilometrov in se razteza od konice Cape Yorka na severu pa vse do Eyrovega jezera v južni Avstraliji. Vsebuje približno 8700 kubičnih kilometrov vode, kar je dovolj, da bi napolnili Michigansko ter Huronsko jezero v Severni Ameriki in še bi je ostalo.

V nasprotju z Velikimi jezeri Severne Amerike pa do vode v Veliki arteški kotlini ni tako  enostavno priti. V kotlino pride, ko dež pronica skozi tla in napolni plasti peščenjaka, ki vsebujejo vodo. Tako pride vanjo vsak dan okoli 300 milijonov litrov vode. Kaj se zgodi z vso to vodo?

Namakanje velikanske gobe

Velika arteška kotlina je kot ogromna goba. Gobi podobne plasti peščenjaka, ki so debele od sto metrov do skoraj treh kilometrov, ležijo med plastmi kamnin, ki ne prepuščajo vode. Te ukrivljene plošče se nagibajo proti zahodu, na vzhodu pa je njihov rob razkrit vzdolž Velikega razvodnega gorovja. Dež, ki ob tem robu pronica v zemljo, počasi prodira proti zahodu, saj se premika s hitrostjo komaj pet metrov na leto.

Če na tem pogorju izvrtajo luknjo skozi vrhnjo plast kamnin, ki ne prepuščajo vode, in nato še skozi peščenjak, gravitacija potisne ujeto vodo na površje. Ker se voda pod pritiskom dvigne, se to imenuje arteška vrtina. Izraz izhaja iz nekdanje francoske province Artois, kjer so naredili prvo takšno vrtino. Ko so ta avstralski arteški zaklad odkrili, so v staroveški vodni tok izvrtali na tisoče lukenj.

Izsuševanje zbiralnika

Proti koncu 19. stoletja so naseljenci, ki so željno raziskovali prostrane planjave Queenslanda in Novega južnega Walesa, vneto izkoriščali to po njihovem neomejeno zalogo vode. Do leta 1915 je okoli 1500 vrtin iz Velike arteške kotline izbruhalo 2 milijardi litrov (za 1000 olimpijskih bazenov) vode na dan. Tako se je zbiralnik praznil hitreje, kot se je polnil‚ in iz veliko vrtin voda ni več bruhala.

Od 4700 doslej izvrtanih arteških vrtin jih danes vodo naravno bruha samo še 3000. Iz nadaljnjih 20.000 vrtin pa vodo iz te velikanske gobe na površje črpajo s črpalkami na veter, ki so posejane po pokrajini pod nami. Zaskrbljene oblasti želijo ta zbiralnik zaščititi, saj se sedaj 95 odstotkov vse arteške vode, ki pride na površje, izgubi zaradi izhlapevanja.

Vrednost ohranitve tega vira je očitna, kajti podtalnica je edini zanesljivi vodni vir za več kot 60 odstotkov Avstralije. Veliko mest in tovarn v notranjosti dežele se v celoti zanaša na ta vir. Kakšen okus pa ima ta voda? Jason, ki je odrastel na eni od queenslandskih farm, katera je odvisna od arteške vode, pravi: »Je rahlo slana in zato imam raje deževnico, kadar je na voljo, toda živina jo ima rada.« Okus ji dajejo raztopljeni minerali, ki se kopičijo v vodi, ko ta pronica skozi plasti kamnin. Na robu kotline je voda skoraj čista, toda proti sredini lahko postane nevzdržno slana, tako da jo pijejo samo ovce in govedo. Voda, ki je človek ne izčrpa in ne porabi, potuje zahodno proti izsušeni notranjosti.

Občutljivi velikan

Ko letimo proti zahajajočemu soncu, daleč pod sabo vidimo majhne lesketajoče se zaplate vode, ki so kot gumbi raztresene po puščavi. Deževnica potem, ko pod zemljo prepotuje na stotine kilometrov, kar traja več tisoč let, končno doseže jugozahodni rob Velike arteške kotline. Tam priteče na površje in ustvari te naravne studence pod nami. Voda, ki izhlapeva iz teh studencev, za sabo pušča mineralne usedline. Te usedline ujamejo pesek, ki ga nosi veter, in studence počasi dvigujejo nad okolico.

Toda človek škoduje tudi temu samotnemu zavetišču rastlinskega in ptičjega življenja. V knjigi Discover Australia piše: »Zaradi prihoda goveda, zajcev in pred nedavnim tudi turistov je bilo uničenih mnogo občutljivih studencev. [. . .] To, da iz vrtin črpajo vodo za govedo, še najbolj škoduje studencem, saj je njihov vodni tok močno upadel. V nekaterih studencih tako voda še samo curlja.«

Ta staroveški vodni tok je občutljiv velikan, ki je po obsegu sicer ogromen, a neodporen za človeški vpliv. Kot za vse svetovne vire tudi za Veliko arteško kotlino velja, da je treba z njo skrbno upravljati, da bi se ta velikanski podzemni vodovodni sistem ohranilo.

[Zemljevid na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

VELIKA ARTEŠKA KOTLINA

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 25]

Črpalka na veter je simbol avstralskega podeželja in puščavi prinaša življenje

[Slika na strani 26]

Šestdeset odstotkov Avstralije je popolnoma odvisne od podtalnice, kar velja tudi za prebivalce te osamljene farme

[Slika na strani 26]

V naravnih studencih vre na dan voda, stara tisoče let

[Vir slike]

Courtesy of National Parks and Wildlife South Australia

[Slika na strani 26]

Slano jezero na jugozahodnem robu Velike arteške kotline

[Slika na strani 26]

Počasno kopičenje mineralnih usedlin okoli studencev je te dvignilo za celih 15 metrov

[Vir slike]

Courtesy of National Parks and Wildlife South Australia